Univerza za starejše: Pot do zdravnika in pokopališča nam še vedno ostane, a tako je lažje

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše Fotografije:Simona Pavlin z RIC-a

22. 10. 2017, 17.00

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Če bi osnovnošolcem, dijakom in študentom premaknili začetek pouka na november, bi vsi zadovoljni morali v šolo. Za nas, člane Univerze za starejše, pa je ta začetek težko pričakan. Radi smo se odzvali vabilu na naše prvo srečanje na Loki in se veselili novih vsebin tega leta. To je znak, da se želimo družiti, izobraževati in se veseliti vsega, kar nam nudijo programi Univerze za starejše in kar si sami organiziramo. Torej dokazujemo, da še nismo nehali misliti, da že vse znamo, da je za nas vse odveč in ne potrebujemo nič veselega in novega. Tako o nas mislijo drugi, a večkrat tako tudi kar sami, ko se zavlečejo v svoje kotičke in jim je to dovolj. Seveda je tu še obvezen hišni oltar - televizor in štirinožni prijatelj - kavč. Pot do zdravnika in pokopališča nam še vedno ostane, a lažje je zdržati, če je v tvojem življenju tudi še kaj zanimivega in veselega med vrstniki. Prav zato so nam ta druženja dragocena in pomagajo uživati ta čas, ko je čas naše največje bogastvo. Izkoristite ga!

Tokratno srečanje je obetalo poleg novosti o programih še predavanje o Koreji. Po uvodnem govoru Simone Pavlin, koordinatorke Univerze za starejše, je spregovoril novi v.d. direktor RIC-a Gregor Sepaher in nas pozval, da sodelujemo in pomagamo pri izvedbi naših programov. Svoje popotniške vtise nam je predvajal Nikola Klašnja iz potovalnega kluba Shappa. Spoznali smo skupino pogumnih tekačev, ki so se udeležili maratona. Ob tem pa spoznali še življenje in pokrajino Koreje. Mnogo stvari je bilo zabranjeno posneti, slikati, tudi povedati. Vodiči so skrbno izbrani in vodeni. Vendar smo vseeno videli navdušene navijače in tekmovalce na stadionu in spoznali lepe zgradbe, spomenike, pa tudi skromne domove in težko življenje navadnih ljudi. Predavatelj nam je predstavil tudi njihove druge ponudbe potovanj v daljne dežele. Veselimo se potovanj in predavanj o njih, saj je za nekatere to še eno okno v svet, ki ga spoznavajo drugi . Delijo pa ga z nami, ko v polni učilnici ponovno potujejo in nam predstavijo deželo, ki so jo obiskali. Ta srečanja so tudi najbolj obiskana in hvaležni smo za njih. Za svoje dobro počutje smo odgovorni sami, zato premislite o tem.

Preberite še ...