Arhiv Štajerskega Tednika

Po njihovo so potrebne strukturne spremembe na segmentu financiranja, organizacije, upravljanja in nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu. »Dobro javno zdravstvo za nas pomeni dostopnost pravočasne, celovite in kvalitetne zdravstvene oskrbe za vse državljanke in državljane. Zavedajoč se pomena potrebnih reformnih ukrepov smo zdravniške organizacije že pred več kot sedmimi leti ponudile roko pomoči in predstavile možne rešitve za izhod zdravstva iz krize,« so dejali. Izgleda kot da te roke pristojni niso zgrabili.

Navržejo nekaj zgovornih podatkov: "Sosednja Avstrija ima 5,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, Nemčija 4,4, Slovenija pa zgolj 3,3 zdravniki na 1000 prebivalcev, kar pomeni, da za 15 odstotkov zaostaja za povprečjem EU, ki sicer znaša 3,9.«

Primerjava letnega porasta števila zdravnikov v Sloveniji s porastom v Avstriji in Nemčiji kaže na bistveno hitrejšo rast števila zdravnikov v omenjenih članicah EU.

Svojih nimamo, tujih nočemo

Medtem ko naši odhajajo drugam, nam v zadnjih letih v Slovenijo ni uspelo privabiti zdravnikov iz tujine. Lansko leto je bilo odobrenih le nekaj vlog. Pa tudi sicer je bilo prijav malo; ministrstvo za zdravje je v 2021 prejelo 34 vlog za priznanje poklicne kvalifikacije za zdravnike iz tretjih držav, odobrili so jih pet; od tega dve vlogi za specialista interne medicine, dve za specialista pediatrije in eno odločbo za doktorja medicine (zdravnika). »Ti zdravniki prihajajo iz držav zahodnega Balkana, bivše SFRJ. Podatkov, kje so se dejansko zaposlili, pa nimamo,« so nam povedali na zdravstvenem ministrstvu. Leta 2020 so sicer prejeli 42 vlog, odobrili pa osem. Kako mizerne številke, za tako veliko primanjklajsko luknjo ...

Preberite več v Štajerskem Tedniku