Kdo bo poskrbel za starostnike
1. oktober je mednarodni dan starejših. Letos poteka pod geslom Potovanje k enakosti med generacijami. Geslo je povezano z razvojnim ciljem, po katerem je treba okrepiti vključenost vseh ne glede na osebne okoliščine, poudarjajo Združeni narodi. V Sloveniji pa se ob tem dnevu že več let izpostavlja vprašanje glede zakonske neurejenosti dolgotrajne oskrbe.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) opozarjajo, da se morajo od leta 2020 naprej pokojnine redno usklajevati po sistemskem zakonu, v letu 2025 pa mora minimalna pokojnina za 40 let dela brez dokupa, ki zdaj znaša 531 evrov, preseči mejo revščine. Prag tveganja revščine je lani znašal 662 evrov na mesec. Pozivajo, naj se upokojencem z izrednim usklajevanjem povrnejo sredstva, ki so jih izgubili, ker se pokojnine v obdobju od leta 2010 do 2016 niso usklajevale po določbah sistemskega zakona. V ta namen bi bilo treba po njihovem opozorilu izredno uskladiti pokojnine za 7,2 odstotka. Po njihovem mnenju je nujno tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, menijo.
Vlada spet pozabila na starejše
Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da je vlada v predlogih proračunov za prihodnji dve leti spet pozabila na starejše, hkrati pa v zadnjih izjavah v vse bolj oddaljeno prihodnost prelaga težko pričakovano sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe. "Čeprav se soočamo s kritičnim pomanjkanjem postelj v domovih za starejše ter pri dostopnosti pomoči na domu in drugih storitev, je že dejstvo, da ne bomo dobili nobenega novega javnega doma za starejše," poudarja sekretar skupnosti Jaka Bizjak.
V skupnosti izpostavljajo, da je dostopnost pri storitvah dolgotrajne oskrbe ključen razvojni problem slovenske družbe, ki se zelo hitro stara. Glede na raziskave le vsaka četrta oseba, starejša od 75 let, teh storitev ne bo potrebovala, pri vsaki deseti bodo stroški potrebnih storitev in pomoči "poleteli v nebo", so posvarili.
Snovalci politik na področju dolgotrajne oskrbe sicer napovedujejo, da bodo problematiko rešili s krepitvijo oskrbe znotraj družine in v skupnosti, vendar so tovrstne oblike pomoči učinkovite samo v družbah z zelo nizko stopnjo zaposlenosti žensk za poln delovni čas. Te namreč v večini primerov prevzamejo skrb za ostarele sorodnike. V Sloveniji pa je ena najvišjih stopenj zaposlenosti žensk, kar pomeni, da bo za ostarele lahko skrbelo precej manj družin, so izpostavili.
Starostniki pogosto v prevelikih stanovanjih
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
