Arhiv Lokalno.si

Društvo Novo mesto je sinoči v Čajarni Krojač v Novem mestu gostilo svojega člana in častnega občana Mestne občine Novo mesto dr. Mihaela Japlja. Ta je v pogovoru z Igorjem Vidmarjem govoril o svojem življenju in delu ter z nekaj fotografijami obujal spomine na mladost, študentska leta in potovanja po svetu s sodelavci iz Krke.

''Če pravilno razumeš kemijo, razumeš marsikaj v življenju,'' je sinoči svojo strast do kemije pojasnil dr. Japelj in dodal: ''Kamorkoli pogledam, vse je zame kemija.'' Povedal je, da so si v študentskih letih predstavljali, da bodo kot inženirji po Jugoslaviji gradili tovarne, tudi njega je delo v Novem mestu še najmanj zanimalo. A izkazalo se je, da v Jugoslaviji velikega zanimanja za mlade slovenske študente niti ni, sicer pa so po Japljevih besedah s tako izobrazbo hitro dobili zaposlitev in še izbirali, kje bi radi delali. Njegova poklicna pot se je začela v tekstilni tovarni v Jaršah. ''In mi je tisti direktor že takrat rekel, da se kar tresem od ambicioznosti,'' je povedal dr. Japelj. Sledilo je služenje vojaškega roka, pa služba v Majšperku. ''Fakultetno izobrazbo smo imeli le jaz, župnik in zobozdravnik.'' Delo v Novem mestu ga v tistih letih ni mikalo, zato je poslal prošnje še v Krško in druge kraje, a prav tedanji prvi mož Krke mag. Boris Andrijanič ga je od vseh najbolj prepričal. Delno zato, ker je bil po Japljevih besedah prvi direktor z univerzitetno izobrazbo in intelektualec, delno pa: ''Malo sem bil materialist, priznam. Andrijanič mi je ponudil najboljšo plačo, dvakrat višjo kot v Majšperku. Imel sem 32.000, on pa mu je dal 57.000 dinarjev. Andrijanič je bil radodaren, saj smo bili kot izobražen kader zelo iskani. Takrat je bilo v Krki več študentov kot nas.'' Krki se je pridružil leta 1962 in nastopil službo na isti dan kot Miloš Kovačič, ki je na čelu družbe kasneje zamenjal Andrijaniča.

Poleg uspehov v Krki je dr. Japelj govoril tudi o osebnem življenju. Ker sta bila starša učitelja, so se v njegovi mladosti zelo veliko selili, od Ljubljane in Vrhnike do Hinja in Dolenje Nemške vasi. Z očetom je obiskal veliko krajev tudi na Dolenjskem in sinoči izjavil: ''Največji štos. Jaz sem bil prepričan, da so Dolenjci najbolj inteligentni ljudje.'' Kasneje se je v Novem mestu za stalno naselil leta 1964, ko so zgradili hišo na Trdinovi ulici, po zaposlitvi v Krki se je kmalu poročil.

In kako vidi Novo mesto danes? ''Če grem peč na Marof, ali na Gorjance in dol gledam, je to eno najlepših mest na svetu,'' je sinoči častni občan mesta hvalil arhitekturo mesta in zeleno lepotico Krko okoli mestnega jedra. A to velja zgolj iz 'ptičje perspektive', saj mesto ves čar izgubi, ko se sprehodiš po mestnih ulicah. ''Če greš peš z Grma proti bolnici, je to ena sama katastrofa,'' je še povedal in dodal, da bi veliko raje kot t.i. vagon in ostale objekte ob Krki videl še eno pešpot, kavarno ipd.

Njegova večna želja je, da bi v mesto privabili čim več mladih ljudi. ''A ne bi bilo krasno, če bi imeli v Novem mestu univerzo?'' Kot je znano, si je zanjo dr. Japelj vrsto let prizadeval in še danes je prepričan: ''Če bi znali delati z mladimi, bi se od njih največ naučili.'' Da mesto še nima univerze, je razočaran, predvsem zaradi njegove častitljive zgodovine. ''Tu je Marija Terezija ustanovila drugo gimnazijo na Slovenskem. Tu so se izobraževali Kette, Murn, Župančič, Tavčar, Andrijanič in drugi, sami največji umi,'' je pripovedoval in temu dodal današnje gospodarske uspehe. ''Večjih tovarn, kot so Krka, Adria, Revoz, TPV, Trimo, večjih in bolj pametnih tovarn v Sloveniji jaz ne vidim, saj vse uporabljajo visoko tehnologijo. Veste, v Ljubljani še vedno mislijo, da tu malo po gnoju dišimo. In tako se obnašajo. Zato smo zadnji na vrsti tudi pri avtocesti. Kaj so naredili naši politiki, Golobič ali Anderlič, za nas? Nič!''

Dr. Mihael Japelj je še vedno predan študiju in nenehnemu izobraževanju. Prihodnost svoje stroke vidi v biokemiji. Po njegovih napovedih, bodo biotehnična zdravila v prihodnosti prevladovala in prepričan je, da je to sedanji izziv za Slovence. ''To pomeni, Igor, da bo farmacija v prihodnosti naredila zdravilo prav za Igorja Vidmarja, a veš?'' ''Prav, ampak jaz upam, da ga ne bo treba,'' je svojemu sogovorniku odgovoril novinar Dolenjskega lista.

Večer je minil hitro in v smehu, saj so bili v občinstvu številni prijatelji dr. Japlja, družinski člani in kolegi iz Društva Novo mesto. Prejšnjemu predsedniku društva Tonetu Škerlju je ob koncu izrekel javno priznanje za njegovo delo in mu priznal, da ga je občudoval kot najboljšega dijaka že v gimnazijskih časih. Društvu pa je zaželel še veliko dobrega dela in ponovil svoje stališče: ''Pa čim več mladih ljudi je treba dobiti. Želim vam veliko sreče in poguma, mi smo vest Novega mesta.''