Po potresih v Venezueli naj bi bilo pogrešanih skoraj 50 tisoč ljudi
V La Guairi ljudje še vedno iščejo pogrešane pod ruševinami, oblasti pa opozarjajo, da se lahko število žrtev poveča.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Venezuelski reševalci so vso noč iskali preživele pod ruševinami po dveh močnih potresih, ki sta v sredo stresla območje zahodno od Caracasa. Po zadnjih podatkih venezuelske vlade je umrlo najmanj 235 ljudi, vendar oblasti skupne ocene žrtev še niso podale.
Seznam pogrešanih, ki so ga vzpostavili po nesreči in delili opozicijski voditelji, medtem navaja skoraj 50.000 ljudi, s katerimi svojci ne morejo vzpostaviti stika.
»Žal smo sprejeli okoli 235 ljudi, ki so prišli brez znakov življenja ali umrli ob prihodu v zdravstvene ustanove,« je po poročanju agencije AP za državne medije dejal Alvarado.
Ameriški geološki urad USGS je z modelom škode ocenil, da bi lahko število smrtnih žrtev preseglo 10.000. To je napoved na podlagi jakosti potresa, gostote poselitve in ranljivosti stavb.
Po podatkih ameriškega geološkega urada USGS sta Venezuelo v manj kot minuti stresla potresa z magnitudama 7,2 in 7,5. Prvi je udaril približno 160 kilometrov zahodno od Caracasa, drugi je sledil kmalu zatem. Reuters poroča, da je bil močnejši potres najmočnejši v Venezueli po letu 1900.
Najhuje je prizadeta obalna zvezna država La Guaira, severno od Caracasa, kjer je tudi glavno mednarodno letališče Simón Bolívar. Začasna predsednica Delcy Rodríguez je območje označila za območje nesreče in ob obisku La Guaire pozvala podjetja, naj za reševanje čim prej zagotovijo težko gradbeno mehanizacijo.
»Upamo, da bomo rešili čim več živih ljudi,« je po poročanju AP dejala Rodríguez.
Kopljejo z rokami, ker ni dovolj mehanizacije
Razmere na terenu ostajajo kaotične. Reutersovi novinarji iz La Guaire poročajo, da prebivalci in prostovoljci na več krajih še vedno kopljejo po ruševinah z rokami, medtem ko družine čakajo na novice o pogrešanih. Po navedbah oblasti je bilo poškodovanih ali uničenih najmanj 250 stavb, med njimi bolnišnice, sedež venezuelskega Rdečega križa in francosko veleposlaništvo.
Reuters navaja, da so v La Guairi ponekod ponoči zagorele ruševine, čeprav so oblasti prekinile dobavo plina. Ljudje, ki se niso mogli vrniti v domove, so noč preživeli na ulicah. V nekaterih delih mesta so poročali tudi o pomanjkanju hrane, vode in zdravil.
Eden od prostovoljcev, Carlos Borges, je za Reuters povedal, da poskušajo pomagati, kolikor lahko, vendar jim primanjkuje opreme za odstranjevanje betonskih plošč. Drugi prebivalci so opozarjali, da reševanje brez težke mehanizacije poteka prepočasi.
Tudi bolnišnice so pod hudim pritiskom. Reuters poroča, da je bila bolnišnica José María Vargas v La Guairi prenapolnjena z ranjenimi, nekatere paciente pa so oskrbovali zunaj. V mestu Morón, blizu območja žarišča potresov, je zdravnik Augusto Ramírez za Reuters dejal, da bolnišnici primanjkuje osnovnih potrebščin, od gaz in rokavic do protibolečinskih sredstev.
Strah pred novimi žrtvami
Uradne številke se spreminjajo iz ure v uro. Al Džazira poroča, da je bilo po podatkih venezuelskega zdravstvenega ministrstva največ žrtev prav v severni obalni regiji La Guaira. Reuters medtem navaja, da je spletna stran, vzpostavljena za zbiranje podatkov o pogrešanih, poročala o več deset tisoč ljudeh, za katere svojci niso imeli informacij. Agencija ob tem poudarja, da teh navedb ni mogla neodvisno preveriti.
USGS je po poročanju Reutersa z modeliranjem opozoril, da bi se lahko število smrtnih žrtev še močno povečalo.
Venezuelske oblasti so prebivalce pozvale, naj se ne vračajo v poškodovane objekte. Po poročanju Reutersa je bilo zaznanih več kot sto popotresnih sunkov, zaradi česar so reševalne ekipe in prebivalci še vedno v nevarnosti.
Nesreča v državi z že oslabljenimi sistemi
Potresa sta prizadela državo, ki se že leta sooča z gospodarsko krizo, slabo infrastrukturo in pomanjkanjem v zdravstvu. Reuters navaja, da je bilo v Venezueli že pred potresom okoli osem milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. Prav zato se posledice nesreče ne kažejo samo v porušenih stavbah, ampak tudi v hitro preobremenjenih bolnišnicah, moteni električni oskrbi, poškodovani prometni infrastrukturi in težavah pri dostavi pomoči.
Caracaško letališče je bilo zaradi škode zaprto, kar dodatno zapleta prihod reševalcev in opreme. Po poročanju Reutersa je bila elektrika v delih La Guaire še vedno omejena, medtem ko so se reševalci prebijali do porušenih stavb.
Kljub obsegu škode naj bi bila venezuelska naftna infrastruktura po prvih podatkih večinoma nepoškodovana, še poroča Reuters. To je pomembno za državo, ki je gospodarsko močno odvisna od nafte, vendar za prebivalce prizadetih območij ostaja prvo vprašanje reševanje, oskrba ranjenih in dostop do osnovnih potrebščin.
Pomoč prihaja z več strani
Na nesrečo so se odzvale številne države. Po poročanju AFP Španija in Francija pošiljata več deset strokovnjakov, Nemčija je napovedala šest vojaških transportnih letal, Švica pa 80 reševalcev, osem psov in skoraj 20 ton opreme. Pomoč pripravljajo tudi druge evropske in latinskoameriške države.
Združeni narodi usklajujejo prihod mednarodnih ekip za iskanje in reševanje. Vodja humanitarne pomoči ZN Tom Fletcher je po poročanju Reutersa dejal, da bo za odziv potrebna »množična skupna prizadevanja«. Organizacija je ob tem pozvala k nemotenemu dostopu do komunikacij, saj so povezave na prizadetih območjih za reševanje lahko odločilne.
ZDA so zaradi humanitarne krize začasno omilile del sankcij, da bi omogočile transakcije, povezane z reševanjem in pomočjo. Ameriško finančno ministrstvo je izdalo posebno dovoljenje za transakcije, ki bi bile sicer zaradi sankcij prepovedane. Po poročanju AFP Washington napoveduje tudi 150 milijonov dolarjev pomoči, reševalne ekipe, transportna letala, helikopterje in dve vojaški ladji za logistično podporo.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po poročanju Reutersa napovedal pomoč reševalnih ekip, Pentagon pa naj bi pomagal tudi pri logistiki in obnovi delovanja poškodovanega letališča. Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da so ZDA pripravljene pomagati.
Pomoč so napovedale tudi države, ki so bile v preteklosti z Venezuelo v političnih ali diplomatskih sporih, kar kaže, da je obseg nesreče presegel običajne delitve. Za Caracas bo zdaj ključno, kako hitro bo mednarodna pomoč prišla do porušenih območij in ali bodo reševalci še pravočasno dosegli ljudi, ujete pod ruševinami.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
