© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Venezuela
Čas branja 4 min.

Po aretaciji Madura: kdo v resnici obvladuje Venezuelo?


Žan Urbanija
19. 4. 2026, 05.45
Posodobljeno
20. 04. 2026 · 07:43
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Tri mesece po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vladajo novi paradoksi. Maduro v priporu čaka sojenje, ameriški naftni velikani pa podpisujejo milijardne podgodbe.

profimedia-1063588917.jpg
Profimedia
Tri mesece po padcu Madura se tako država odpira kapitalu hitreje, kot se odpira demokratični normalizaciji. To je sklep, podprt z obnovo odnosov z IMF, širjenjem tujih poslov in nadaljnjo nejasnostjo glede politične legitimnosti oblasti.

Venezuela se je v slabih treh mesecih spremenila skoraj do nerazpoznavnosti. Nicolas Maduro, ki je državo trdno držal dolgih 13 let, zdaj v modri zaporni uniformi čaka na zvezno sojenje v New Yorku.

Njegova nekdanja podpredsednica Delcy Rodriguez vlada iz palače Miraflores, ameriški naftni velikani pa te dni podpisujejo pogodbe, kakršne so si po Chavezovi nacionalizaciji leta 2007 komaj upali zamisliti. Kje točno stoji Caracas tri mesece po operaciji, ki je pretresla celotno južnoameriško celino?

Zajet v Caracasu in obtožen v New Yorku

Madurovo vladavino je 3. januarja prekinila ameriška vojaška operacija, poimenovana "Absolutna odločnost". Specialne enote so v bliskoviti akciji, v kateri je sodelovalo več kot 150 letal in dronov, nekdanjega voditelja skupaj z ženo Cilio Flores odpeljale iz doma v Caracasu.

Ameriški komandosi so izkoristili popoln kibernetski udar na električno omrežje, ki je prestolnico zavil v temo, in Madura iztrgali iz "njegove jeklene sobe", poroča portal InsightCrime.

profimedia-1063004786.jpg
Profimedia
Ameriška operacija "Absolute Resolve" je 3. januarja končala njegovo 13-letno vladavino.

Nekdanji predsednik se zdaj na zveznem sodišču na Manhattnu sooča s štirimi obtožnimi točkami, med katerimi izstopata narkoteroristična zarota in tihotapljenje kokaina. Obtožnica trdi, da je Maduro desetletja vzdrževal kokainski zračni in pomorski most proti Združenim državam Amerike, piše portal Jurist. Maduro je pred sodnikom Alvinom Hellersteinom zavrnil ameriško jurisdikcijo in sporočil, da je ugrabljeni predsednik ter vojni ujetnik.

Njegovo obrambo vodi Barry Pollack, sloviti odvetnik, ki je nekoč zastopal Juliana Assangea. Pri tem se pojavlja nenavaden paradoks, saj plačilo odvetniških storitev ovirajo prav ameriške sankcije. Te namreč venezuelski vladi onemogočajo neposredna nakazila za pravno pomoč, kar Pollacka postavlja v težek položaj.

V Miraflores vlada ženska, ki jo je Trump sprejel

V Caracasu zdaj ukazuje Delcy Rodriguez, Madurova dolgoletna podpredsednica in sestra predsednika državnega zbora Jorgeja Rodrigueza. Petega januarja je prisegla kot prva ženska na čelu države. Čeprav je njen 90-dnevni mandat po odločitvi vrhovnega sodišča uradno potekel v začetku aprila, še naprej ostaja v palači Miraflores, poroča Washington Post.

Preberite še

Rodriguezova je hitro ubrala spravni ton z Washingtonom. Že sredi januarja se je po telefonu pogovarjala s Trumpom, dan pozneje pa je v Caracas pripotoval direktor ameriške obveščevalne službe Cia John Ratcliffe. Združene države Amerike so februarja znova odprle svoje veleposlaništvo, ki so ga zaprle leta 2019.

Državni zbor je 19. februarja potrdil amnestijo za politične kazenske zadeve od leta 1999 dalje. Do 8. marca so na prostost izpustili 621 političnih zapornikov, v celicah pa jih po ocenah nevladne organizacije Foro Penal še vedno vztraja več kot 500. Misija Združenih narodov ob tem opozarja, da ti postopni izpusti ne zadoščajo mednarodnim obveznostim, saj se v zakulisju ohranjajo stare prakse ustrahovanja.

profimedia-1090745116.jpg
Profimedia
Delcy Rodríguez je bila po Madurovem zajetju po odločitvi vrhovnega sodišča postavljena za začasno predsednico.

Naftna dolina smrti in projekt Dragon

Donald Trump je le nekaj ur po zajetju Madura razkril pravi motiv operacije. Napovedal je, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v državo, porabila milijarde in popravila razpadlo infrastrukturo. Administracija načrtuje obnovo v vrednosti 100 milijard ameriških dolarjev, parlament pa je že januarja potrdil reformo zakona o ogljikovodikih.

V zadnjih dneh so se obljube spremenile v pogodbe. Chevron je po virih Reutersa sklenil dogovor o zamenjavi sredstev in pridobil težko nafto polja Ayacucho 8 v Orinoškem pasu.

Podjetje Shell se medtem obrača k plinu. Podpisujejo pogodbo za polje Loran, ki ga bodo povezali s poljem Manatee v Trinidadu in Tobagu. Gre za strateški plinski projekt Dragon, ki bi lahko Venezuelo spremenil v ključno izvozno vozlišče v regiji.

Vendar pa sijajna fasada skriva globoke vrzeli. Analitska družba Rystad ocenjuje, da bi Venezuela za vrnitev proizvodnje na tri milijone sodčkov na dan potrebovala kar 183 milijard ameriških dolarjev svežega kapitala do leta 2040.

Največji igralci, med njimi ExxonMobil, se zato še vedno držijo na varni razdalji. Izvršni direktor Shella Wael Sawan je na konferenci v Houstonu ocenil, da je pred njimi še dolga pot, poroča CBC News.

profimedia-1089915314.jpg
Profimedia
Trump je že januarja napovedal, da bodo ameriška podjetja v Venezuelo vložila milijarde za obnovo razpadajoče energetike.

Socialni prepad: 27 centov proti 650 dolarjem

Najvišjo ceno te tranzicije plačuje venezuelsko ljudstvo. Medtem ko se v palači Miraflores podpisujejo milijardne pogodbe, vlada v državi nepredstavljiva revščina. Minimalna mesečna plača znaša borih 130 bolivarjev, kar predstavlja približno 27 ameriških centov.

Sindikalni podatki kažejo, da osnovna košarica živil za petčlansko družino stane okoli 650 ameriških dolarjev. Ta ogromen prepad pojasnjuje dejstvo, zakaj je domovino zapustilo že skoraj osem milijonov Venezuelcev.

Demokratična opozicija ostaja v stranski vlogi. Maria Corina Machado, neformalna voditeljica protičavističnih sil, je po zajetju Madura doživela javno Trumpovo zavrnitev. Ameriški predsednik je ocenil, da v državi nima dovolj podpore za prevzem oblasti, poroča portal WLRN.

Machadova zdaj stavi na pragmatično strategijo. Pred energetskimi direktorji v Houstonu je predstavila načrt za popolno privatizacijo naftne industrije in 25-letne koncesije za tuje vlagatelje.

Obujanje Monroejeve doktrine

Zunaj dogovora med Washingtonom in Caracasom se krepi nelagodje. Donald Trump je operacijo v Venezueli neposredno primerjal z Monroejevo doktrino iz leta 1823, ki Latinsko Ameriko obravnava kot ameriško vplivno območje.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je takšen pristop zavrnila in izjavila, da niti Južna, niti Srednja, niti Severna Amerika ne pripadajo nobeni sili, navaja CBS News.

V Washingtonu so šli še dlje, saj je Trump v enem od intervjujev v šali namignil, da bi bil lahko tudi predsednik Venezuele, kar kritiki razumejo kot napoved nove regionalne hegemonije.

Tri mesece po Madurovem zajetju Venezuela živi v čudnem paradoksu. Država z največjimi naftnimi zalogami na svetu se odpira ameriškemu kapitalu, a v njej še naprej vlada isti politični aparat, ki je pod Madurom razgradil demokracijo.

Novinar Jordan Flores dogajanje opisuje kot kulturo, v kateri vlada navidezno odpira vrata, v zakulisju pa ohranja stare prakse.

G9zIVkdXQAAimjS.jpg
X/Nexta
Nicolás Maduro je od januarja v priporu v New Yorku, kjer mu sodijo zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Dokler se razmere ne stabilizirajo, bodo v Miraflores odločali tisti, ki so ostali, ko je Maduro odletel v newyorški pripor, naftne pogodbe pa bodo pisali tisti, ki so jih tja poslali iz Houstona.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.