Profimedia¸

Rusija trenutno nadzira 19 odstotkov Ukrajine. V to je vštet polotok Krim, ki so ga priključili leta 2014, celotno regijo Lugansk, okoli 70 odstotkov regij Donjeck, Zaporožje in Herson. Nadzirajo tudi manjše dele nekaterih drugih regij na vzhodu Ukrajine.

V Kremlju vztrajajo pri svojih pogoji za prekinitev ognja. Pred dobrim letom je Putin izpostavil, da se mora Ukrajina odreči želji po vstopu v zvezo Nato in se obvezati, da dolgoročno ostane nevtralna država. Moskva zahteva tudi umik ukrajinske vojske iz Donecka, Zaporožja in Hersona. Putin je še dodal, da je treba zagotoviti pravice in svoboščine rusko govorečega prebivalstva v Ukrajini.

Zelenski ne da ozemlja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno ponovil, da Ukrajina ne pristaja na ruski ultimat in da se nikakor ne namerava odreči svojemu ozemlju, tudi tistemu, ki je trenuno "pod okupacijo ruske vojske". Zelenski je pred petkovim srečanjem Trumpa in Putina, ki naj bi govorila o končanju vojne v Ukrajini, posvaril pred popuščanjem Moskvi.

Največji preboj v zadnjem letu

Ruska vojska sicer nadaljuje ofenziv v Donecku. Prebili so obrabno linijo v bližini strateško pomembnega Pokrovska, danes pa so zavzeli dve vasi blizu mesta Dobropilja.

Po poročanju ukrajinskega bloga DeepState, ki je blizu vojski, so ruske sile v približno dveh dneh napredovale za okoli deset kilometrov. Podatki ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) pa kažejo, da je ruska vojska v torek v 24 urah izvedla svoj največji prodor na ukrajinsko ozemlje v več kot enem letu.

Glede na analizo podatkov, ki jo je opravila AFP, so ruske sile 12. avgusta zavzele ali si lastijo 110 kvadratnih kilometrov ozemlja v primerjavi z dnem prej. To je največ od konca maja lani.

Na Aljaski zaščititi varnostne interese Evrope in Ukrajine

Nemški kancler Friedrich Merz se je danes na daljavo pogovoril z Zelenskim. "Na Aljaski je treba zaščititi varnostne interese Evrope in Ukrajine," je dejal Merz in poudaril, da mora biti Kijev za pogajalsko mizo na nadaljnjih pogovorih, ki bodo sledili srečanju Trumpa in Putina, na katerem naj bi voditelja govorila o končanju vojne v Ukrajini. Po mnenju Merza bi lahko na Aljaski sprejeli pomembne odločitve. Evropejci pri tem delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi srečanje potekalo v pravo smer, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Zelenski je medtem po današnjem video klicu s Trumpom dejal, da petkovo srečanje predsednikov ZDA in Rusije ne bi označil za "zgodovinski trenutek", in dodal, da bo raje počakal na rezultat.

"Ameriška želja je doseči premirje," pa je po pogovorih izjavil francoski predsednik Emmanuel Macron in poudaril že znano stališče, da ne sme biti nobenega dogovora o Ukrajini brez Ukrajine. Kot je še povedal, se lahko o ozemeljskih vprašanjih glede Ukrajine pogaja le ukrajinski predsednik. Macron je zagotovil, da se bo Trump "boril tudi za dosego (...) tristranskega" srečanja s Putinom in Zelenskim.