Profimedia

Kot je poudaril Trump, se je z EU zelo težko soočati. "Njihove močne trgovinske ovire, davki na dodano vrednost, absurdne kazni za podjetja, nemonetarne trgovinske ovire, monetarne manipulacije, nepoštene in neupravičene tožbe proti ameriškim podjetjem ter drugo so privedli do trgovinskega primanjkljaja z ZDA v višini več kot 250 milijonov dolarjev na leto, kar je popolnoma nesprejemljivo," je navedel.

Ker pogajanja ZDA z EU "ne vodijo nikamor", predlaga uvedbo 50-odstotnih carin na celoten uvoz iz EU v ZDA. "Carine ne bo, če bo izdelek narejen v Združenih državah Amerike," je dodal.

Trump je v minulih mesecih uvedel 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija ter 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga v državo.

Za okoli 60 držav in EU je napovedal še višje tako imenovane vzajemne carine, a jih je tik po uveljavitvi zamrznil za 90 dni. EU je v odziv sredi aprila za tri mesece preložila začetek izvajanja carinskih protiukrepov, ki jih je sprejela kot odgovor na carine na uvoz jekla in aluminija.

S carinami zagrozil tudi Applu

Trump je zagrozil tudi tehnološkemu velikanu Applu, ki da bo moral plačevati najmanj 25-odstotne carine, če svojih pametnih telefonov za prodajo v ZDA ne bo izdeloval na domačih tleh.

Kot je zapisal na družbenem omrežju Truth Social, je prvega moža Appla Tima Cooka na pomen domače proizvodnje opozoril "že zdavnaj".

"Tima Cooka iz Appla sem že zdavnaj obvestil, da pričakujem, da bodo njihovi iPhoni, ki bodo naprodaj v ZDA, tam tudi izdelani - ne v Indiji ali kjer koli drugje. Če tega ne bo, bo moral Apple ZDA plačati carino v višini vsaj 25 odstotkov," je zapisal Trump.

Cook je ob predstavitvi četrtletnih poslovnih rezultatov v začetku maja dejal, da bo pri večini njihovih pametnih telefonov iPhone za prodajo v ZDA država porekla najverjetneje Indija. Ob tem je posvaril pred obsežnimi škodljivimi posledicami carin na ameriški uvoz iz Kitajske, od koder prihaja veliko delov za Applove naprave.

Trump je aprila v okviru svoje ostre protekcionistične politike, pravzaprav uperjene proti celotnemu svetu, aprila carine na uvoz kitajskega blaga v več korakih zvišal na 145 odstotkov, Peking pa je na to odgovoril z več zaporednimi dvigi carin do ravni 125 odstotkov.

Po tistem, ko je postalo jasno, kako hude bodo posledice merjenja moči med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, sta strani pred približno dvema tednoma dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za 115 odstotnih točk za obdobje 90 dni. A prihodnji razvoj dogodkov ostaja negotov, tudi znižane carine pa bodo po napovedih pomenile občuten cenovni udarec za ameriške porabnike.