Profimedia

• Sunita Williams in njen kolega astronavt sta padla v morje ob obali Floride

Astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams in njen kolega Barry Wilmore sta se danes iz vesolja vrnila na modri planet. Njun vesoljski polet bi moral trajati vsega 10 dni, a sta zaradi okvare na vesoljskem plovilu Starliner na koncu na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) ostala več kot devet mesecev. Sicer pa Williams in Wilmore nista astronavta, ki sta najdlje obtičala v vesolju. Ameriški astronavt Frank Rubio je leta 2023 na krovu ISS preživel 371 dni namesto šestih mesecev, kot je bilo prvotno načrtovano, in sicer zaradi puščanja hladilne tekočine na krovu plovila, predvidenega za njegovo vrnitev. Najdlje sta na ISS neprekinjeno bivala ruska kozmonavta Oleg Kononenko in Nikolaj Čub. Po 374-dnevnem neprekinjenem bivanju sta se septembra lani vrnila na Zemljo v kapsuli Sojuz MS-25 skupaj z ameriško astronavtko Tracy Dyson.

Spletni uporabniki medtem danes osuplo zrejo v fotografije Sunite Williams pred poletom in ob povratku. Iz vesolja, kjer ni bilo na voljo frizerja in stilistke, se je vrnila osivela in brez makeupa. Kljub temu dolgotrajno bivanje v breztežnostnem prostoru oziroma prostoru mikrogravitacije nosi posledice za zdravje.

Kot je priznala sama Williams, je po 230 dneh v vesolju težko opravljala osnovna fizična opravila. Zdaj se mora po lastnih besedah spet »spomniti,« kako je hoditi. »Nisem hodila. Nisem sedela. Nisem ležala.«

Pasti vesolja

Preberite še ...

· Moda

5 stilov superg, ki jih moramo to pomlad imeti v garderobi

Hkrati daljše bivanje v vesolju pomeni precej večjo izpostavljenost kozmičnemu sevanju. Mednarodna vesoljska postaja sicer potuje v zemeljski orbiti, tako astronavtom nekaj zaščite še vedno nudi zemeljska magnetosfera, a so tveganja kljub temu večja. Poveča se denimo tveganje za raka, čeprav Williams in Wilmore na postaji predvidoma nista bila tako dolgo, da bi to pustilo resne posledice za njuno zdravje. Povprečen Zemljan na Zemlji na leto povprečno absorbira 2 milisiverta sevanja, medtem ko astronavti na ISS v šestih mesecih bivanja običajno absorbirajo 80 do 160 milisivertov. Ameriška vesoljska agencija Nasa denimo en milisivert vesoljskega sevanja enači s tremi rentgenskimi slikanju prsnega koša.

Glede na raziskave astronavti med bivanjem na ISS prav tako izgubijo veliko kostne gostote, približno toliko, kot bi je na Zemlji izgubili v nekaj desetletjih, pri čemer se tistim, ki so bili pred nekaj leti vključeni v študijo, kostna gostota nato po letu dni bivanja na Zemlji ni v celoti obnovila. Spremeni se jim tudi sama struktura kosti.

Dolgotrajno bivanje v prostoru mikrogravitacije obenem vpliva na urinarni trakt in lahko ima za posledico erektilno disfunkcijo.

Williams in Wilmore bosta v naslednjih dnevih prestala vrsto zdravstvenih pregledov, po katerih bo bolj jasno, kakšne posledice je na njima pustilo dolgotrajno bivanje na ISS.