Arhiv Štajerskega Tednika

Knjiga pod naslovom Rusko zamejstvo v slovenskih deželah je izšla konec lanskega leta v založbi Zgodovinskega društva v Kidričevem. Predstavitve knjige se je v imenu ruskega veleposlanika udeležila tudi Marina Guskova, direktorica Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani. Direktorju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjažu Neudauerju je ob tej priložnosti podarila dva izbora zbornika Ruski emigranti v Sloveniji v ruskem jeziku. Zahvalila se je Sloveniji in mestu Ptuju ter njegovi okolici, da tako skrbijo za ruske stvari.

Na slovenska tla so prišli po državljanski vojni

Ruska emigracija je prišla na slovenska tla po oktobrski revoluciji, po državljanski vojni. Naslov knjige je malo nenavaden – Rusko zamejstvo v slovenskih deželah. „Šel sem malo čez meje današnje Slovenije, na ozemlja, ki so etnično še malo pripadala Slovencem,“ ga pojasni Radovan Pulko. Ruski emigranti, okrog dva milijona jih je bilo, so se po revoluciji razselili po zahodni in vzhodni Evropi, po Balkanu, Aziji, Južni Ameriki in Severni Ameriki, ena skupina je šla tudi v belgijski Kongo, pa celo v Avstralijo. „Med seboj pa so bili zelo povezani. Še vedno so imeli skupno vojsko, katere namen je bil nekega dne skupaj z zavezniki intervenirati v Rusiji, zrušiti komunistični sistem in nazaj pripeljati carja oz. vpeljati neko demokratično ureditev, lasten cerkveni zbor, lasten dnevni tisk, lasten šolski sistem, ki je veljal kjerkoli v svetu, lastno pošto, celo politične stranke, kulturo ipd.,“ še pojasnjuje Pulko.

Prinesli znanje in razvoj

Preberite več v Štajerskem Tedniku