Skupnost, ki ji pripada novi papež, močno zaznamovala tudi slovenski prostor
Novi papež Leon XIV. je prvi papež, ki je član skupnosti avguštincev, pred tem je bil tudi njihov vrhovni predstojnik. Skupnost ima danes po svetu okoli 400 samostanov, zelo močna je v srednji in južni Ameriki, skozi zgodovino pa je ostalo njihovo zelo pomembno poslanstvo izobraževanje, je za STA dejal teolog in zgodovinar Bogdan Kolar.
Kot je pojasnil Kolar, je avguštinskih skupnosti več, kajti mnoge so se sklicevale na pravilo svetega Avguština, ki ga je napisal v 5. stoletju. To pravilo je v nasprotju s pravilom svetega Benedikta, ki je v Cerkvi prevladovalo do konca prvega tisočletja in ki zelo natančno določa skupnost, skupno življenje, skupno molitev in premoženje, bolj ohlapno, ni vse tako natančno določeno in tudi vloga opata ni tako stroga.
"Avguštin s svojim pravilom omogoča, da živijo skupaj duhovniki, ki sicer delujejo vsak v svoji župniji in imajo samo del življenja skupaj z drugimi, pri Benediktovem pravilu pa je temeljno življenje v skupnosti," je pojasnil upokojeni profesor na ljubljanski Teološki fakulteti, sicer salezijanec.
Nekatere avguštinske skupnosti so po njegovih besedah nastale že v času Avguština, zlasti pa so se začele pojavljati od 13. stoletja naprej, med njimi so nekatere bolj, nekatere manj stroge in imajo tudi zelo različna imena. Tako so nekatere skupnosti bolj kontemplativne in živijo samostansko življenje, druge pa so bolj aktivne in vključene v pastoralno delo, imajo vzgojno-izobraževalne ustanove in misijone.
Eni od teh skupnosti, ki se sklicujejo na svetega Avguština, pripada tudi novi papež. Ta skupnost je bila prenovljena v 13. stoletju in sodi v skupino tako imenovanih uboštvenih redovnih skupnosti, kjer je zelo poudarjeno uboštvo. Skupnost, ki ji pripada papež Leon XIV., se je do 20. stoletja imenovala Skupnost puščavnikov svetega Avguština, leta 1968 pa je bila temeljito reorganizirana in se je tudi preimenovala v Skupnost svetega Avguština, je pojasnil Kolar. Iz te redovne skupnosti sta izšla denimo reformator Martin Luther in biolog, ki velja za očeta genetike, Gregor Mendel.
Avguštinci so v 16. in 17. stoletju doživeli izjemen razcvet v Južni Ameriki. Leta 1551 so ustanovili svoj prvi samostan v Limi v Peruju, ki je pozneje postal prva papeška univerza v Južni Ameriki. V dobrih sto letih so se naselili v večini južnoameriških držav, kot misijonarji pa so odšli tudi na Filipine, Kitajsko, Japonsko in v tistem času prevzeli misijonsko delo kot temeljno obliko svojega poslanstva. Ustanavljali so tudi izobraževalne ustanove in "izobraževanje je ostalo vse do danes njihovo zelo pomembno poslanstvo poleg pastoralnega dela", je pojasnil Kolar.
Delovali tudi v slovenskem prostoru
Različne skupnosti avguštincev so se po njegovih besedah naselile tudi v slovenskem prostoru, denimo v Velikovcu na Koroškem, v Muti na Dravi, v Sv. Trojici v Slovenskih goricah, v Ljubljani je delovala ena avguštinska skupnost na Prešernovem trgu, na današnjem območju Ajdovščine v Ljubljani pa je v drugi polovici 17. stoletja delovala skupnost t. i. bosonogih avguštincev. Menihi so delovali na področju šolstva in vzgoje, med znanimi v slovenskem narodnem preporodu je bil denimo Marko Pohlin. V Kopru pa so delovale redovnice avguštinke, je naštel.
Avguštinske skupnosti v slovenskem prostoru so bile tako kot nekatere druge po njegovih navedbah ukinjene konec 18. stoletja v času jožefinskih reform in jih od tedaj pri nas ni več. Delujejo pa tudi danes v drugih evropskih državah. Nam najbližje so v Avstriji, ampak gre za skupnost avguštinskih kanonikov, in ne to, ki ji pripada papež Leon XIV.
V zvezi s slednjo je Kolar dejal, da ji je dal nov zagon po letu 1880 papež Leon XIII. z imenovanjem takratnega vrhovnega predstojnika Antonia Pacifica Nena, prav tako je Leon XIII. med kardinale imenoval tri avguštince in začel postopek za beatifikacijo vrste avguštinskih redovnikov. To bi lahko po Kolarjevih besedah pojasnilo izbiro imena novega papeža.
Močno prisotni v srednji in južni Ameriki
Skupnost ima po Kolarjevih navedbah danes okoli 400 samostanov in več kot 2500 članov, med katerimi je nekaj več kot 2000 duhovnikov. Skupnost je navzoča po vsem svetu, zelo močna pa je "predvsem v srednji in južni Ameriki, kjer imajo izjemno razgiban šolski sistem in socialno delo in tam je tudi kardinal Prevost razvil svoje posebne sposobnosti in talente".
Kolar je ocenil, da se bo zaradi izvolitve papeža iz vrst avguštincev povečalo zanimanje za ta red, saj se bodo mnogi spraševali, kdo so avguštinci, meni pa, da se zaradi tega ne bo večje število mladih odločalo za to skupnost, bodisi moško bodisi žensko. Tako tudi ne vidi možnosti, da bi se skupnost ponovno vzpostavila v Sloveniji.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
