Profimedia

• Foto: Premier Golob s Tino Gaber že v Vatikanu: »ni bil samo duhovni voditelj«

Frančiškov pogreb bo neke vrste diplomatski dogodek v senci. Pogreba se bosta udeležila tako slovenski premier Robert Golob kot predsednica Nataša Pirc Musar, a bodo tam prisotni še precej pomembnejši igralci. Med slednjimi pa ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Prav tako ne gre pričakovati, da bi se tam nenapovedano pojavil kitajski predsednik Ši Džinping.

Iz Rusije in Izraela so že potrdili, da se Putin in Netanjahu pogreba ne bosta udeležila, a da bodo tja poslali druge predstavnike oblasti. Iz Rusije bo prispela ministrica za kulturo Olga Ljubimova, medtem ko bo za prisotnost Izraela poskrbel izraelski veleposlanik v Vatikanu Yaron Zeidman.

»Strah« pred aretacijo?

Putin je sicer za Frančiška po njegovi smrti našel lepe besede. Med drugim ga je označil za zagovornika »humanizma in pravičnosti,« a bi imel ruski voditelj na poti v Vatikan eno veliko oviro, nalog za aretacijo, ki ga je zaradi dogajanja v Ukrajini izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Ni sicer jasno, ali bi ga italijanski organi pregona, če bi stopil na italijanska tla, aretirali. Italijanski časnik Corriere della Sera poroča, da bi moralo italijansko ministrstvo za pravosodje pred kakršno koli aretacijo nalog ICC predati v roke prizivnega sodišča v Rimu, a se to od njegove izdaje marca 2023 še ni zgodilo. Časnik poroča še, da pravosodno ministrstvo prav tako ni obdelalo nalogov za aretacijo, ki jih je ICC izdal za pet drugih ruskih visokih uradnikov.

Napeti odnosi z Izraelom

Kar zadeva Netanjahuja, zoper katerega je ICC prav tako izdal nalog za aretacijo, in sicer zaradi dogajanja v Gazi, obstajajo še drugi pomisleki. Odnosi med Vatikanom in Izraelom so bili namreč ravno zaradi Gaze zelo napeti. Frančišek je namreč dejanja Izraela v Gazi večkrat obsodil, javno pa nikoli ni skoparil s kritiko potez Netanjahujeve vlade. Posledično ni bilo presenečenje, da je Netanjahujeva vlada za razliko od preostalih svetovnih voditeljev s prvim uradnim izrekom sožalja postregla šele tri dni po Frančiškovi smrti. Izraelski predsednik Isaac Herzog je na drugi strani sožalje izrekel že nekaj ur po vesti papeževi smrti.

Kitajska udeležbe ni potrdila

Kitajske oblasti, ki so sožalje izrekle šele dan po papeževi smrti, so se na drugi strani glede morebitne udeležbe na pogrebu zavile v molk. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je na vprašanje Reutersa, ali bo Kitajska tja poslala svojega predstavnika, odgovoril le, da »v tem trenutku ne more deliti nobenih informacij.«

Sveti sedež s Kitajsko že od leta 1951 nima nobenih diplomatskih stikov. Obenem je Vatikan edina evropska država, ki je uradno priznala Tajvan. Papež Frančišek si je sicer močno prizadeval zgladiti napete odnose.