Zelena luč za sporazum Mercosur: Kaj to pomeni za slovenske kmete?
Članice Evropske unije so podprle podpis trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Države članice EU so danes prižgale zeleno luč podpisu sporazuma Mercosur, saj ga je podprla kvalificirana večina. To pomeni, da ga je odobrilo vsaj 15 držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 % prebivalstva EU. Proti so glasovale Irska, Francija, Poljska, Avstrija in Madžarska, Belgija se je vzdržala. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen naj bi že prihodnji teden odpotovala v Paragvaj in tam podpisala sporazum.
Trajalo 26 let
S tem je konec več kot dve desetletji in pol trajajočih pogajanj med Evropsko komisijo in skupino latinskoameriških držav – Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem –, ki so jih ves čas spremljali razkoli znotraj EU. Potrditev sporazuma je ključni mejnik v dolgem procesu sklenitve največjega sporazuma o prosti trgovini na svetu, ki bo združil dva največja trga na svetu, glede na velikost prebivalstva in obseg trgovine.
Sporazum, ki ga je decembra 2024 sklenila von der Leyen, bo ustvaril območje proste trgovine z več kot 700 milijoni ljudi. Evropska podjetja bodo dobila dostop do trga z 280 milijoni potrošnikov v Latinski Ameriki, kjer že posluje približno 30.000 podjetij iz EU, kot piše Euronews.
EU je drugi največji trgovinski partner Mercosurja na področju blaga, z izvozom v višini 57 milijard evrov v letu 2024. Evropska unija predstavlja četrtino celotne trgovine Mercosurja s storitvami, izvoz EU v regijo pa je v letu 2023 znašal 29 milijard evrov. EU je največji tuji vlagatelj v Mercosurju, z naložbami v višini 390 milijard evrov v letu 2023.
Nasprotniki sporazuma: nelojalna konkurenca
Države, ki so sporazum podpirale, trdijo, da bo sporazum odprl dostop do novih trgov. Države Mercosurja bodo, v skladu s sporazumom, postopoma odpravile carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače.
Na drugi strani nasprotniki sporazuma opozarjajo, da ta za kmete v Evropski uniji pomeni nelojalno konkurenco latinskoameriškega kmetijskega uvoza. Južnoameriški kmetje bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, bo pa uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Za te in še nekatere druge najbolj občutljive vrste blaga sporazum sicer vključuje tudi posebno varovalko za zaščito evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem.
V zadnjih mesecih je EU dodala koncesije, da bi pomirile kmete, a ji to ni uspelo. Francoski kmetje so tako tudi včeraj s protestom nasprotovali sporazumu, s traktorji so ovirali promet v Parizu in na avtocesti, znova so protestirali tudi italijanski in belgijski kmetje.
Izrazito negativne posledice za slovenske kmete
Sporazumu nasprotujejo tudi slovenski kmetje. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je še pred glasovanjem javno pozvala vlado, naj Slovenija sporazuma ne podpre, ker slovenski kmetje z napovedanimi ukrepi za zaščito kmetijstva v okviru sporazuma niso bili ustrezno seznanjeni.
Kot pravijo pri KGZS, sporazum predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani ob upoštevanju enakovrednih okoljskih, varnostnih in proizvodnih standardov, kot veljajo v Evropski uniji. "Takšen sporazum bi imel za slovenski kmetijski sektor izrazito negativne posledice. Povečan uvoz cenejših kmetijskih proizvodov bi bistveno poslabšal konkurenčni položaj slovenskih kmetov, hkrati pa bi se na evropski trg uvažala živila nižje kakovosti. Slovenski kmetje zahtevajo dosledno spoštovanje veljavnih evropskih standardov glede varnosti, kakovosti in sledljivosti kmetijskih pridelkov ter živil, ki so predmet sporazuma, ter učinkovito zaščito slovenskega in evropskega kmetijstva ter prehranske suverenosti."
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je poudaril, da kmetijstvo kot enakovreden del gospodarstva ne more sprejeti ureditve, pri kateri bi posamezni sektorji ustvarjali visoke dobičke na račun propadanja drugih, zlasti kmetijstva. Sporazum bi imel po njegovih besedah za slovenske kmete izrazito negativne posledice, zato mu nasprotujejo, dokler ne bodo jasno opredeljene in predstavljene ustrezne zaščitne varovalke. "Slovenija je med državami, ki so v okviru tega sporazuma najbolj ranljive, saj ima majhno povprečno velikost kmetij in kar tri četrtine kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki, kjer že najmanjši tržni pretresi povzročijo resne težave."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
