© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Napadi na Libanon
Čas branja 3 min.

Ljudje so se vračali domov, nato so začele padati bombe; mrtvih vsaj 250


Žan Urbanija
12. 4. 2026, 16.51
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ko so se številni Libanonci po novicah o premirju začeli vračati domov, je prišel val bombardiranja, ki je državi prinesel črno sredo.

profimedia-1090061051.jpg
Profimedia
Reševalci so še dan po napadih izpod ruševin vlekli nova trupla.

Britanski časnik Financial Times poroča o Vahadu, prebivalcu Bejruta, ki je po siloviti eksploziji v svoji garaži našel štiri sosede. Zračni udar jih je vrgel iz bloka, ki stoji komaj deset metrov od njegove postelje. Preživel je le eden.

Vahadova zgodba pooseblja dogajanje, ki je v Libanonu dobilo ime črna sreda. Libansko ministrstvo za zdravje po navedbah tiskovne agencije Reuters poroča o najmanj 254 mrtvih in več kot 1100 ranjenih.

Reševalci nenehno izkopavajo nova trupla, med žrtvami pa življenje izgubljajo številni otroci in starejši.

Največji koordinirani napad po marcu

Izraelska vojska je ofenzivo poimenovala Večna tema. Časopis Times of Israel se sklicuje na izraelski generalštab in navaja, da je 50 lovskih letal v pičlih desetih minutah na 100 tarč odvrglo okoli 160 bomb.

Mreža CBC News ugotavlja, da to predstavlja najobsežnejši napad od ponovne zaostritve spopadov drugega marca.

profimedia-1090428113.jpg
Profimedia
Poznejša poročila so ta dan opisovala kot enega najsmrtonosnejših v sodobni zgodovini Libanona.

Organizacija Amnesty International ob tem opozarja, da so bombe padle na pet regij, med drugim na osrednji Bejrut in njegova južna predmestja, ki so do sedaj veljala za razmeroma varna.

Preberite še

Opozoril ni bilo in bolnišnice pokajo po šivih

Napad se je zgodil okoli 14. ure natanko sredi popoldanske prometne konice. Ameriška agencija Associated Press poroča, da civilisti pred tem niso prejeli opozoril ali letakov z navodili za evakuacijo.

Njihovi novinarji so na enem najprometnejših bejrutskih križišč popisali zoglenela trupla v vozilih. Izraelci sicer trdijo, da so ciljali poveljniške centre Hezbolaha in ubili 180 borcev.

Britanski BBC nasprotno ocenjuje vojaško učinkovitost napada kot izjemno omejeno, civilno ceno pa kot nesorazmerno visoko.

profimedia-1090317833.jpg
Profimedia
Napad je prišel v trenutku, ko so mnogi Libanonci verjeli, da se razmere umirjajo.

Libanska državna agencija NNA poroča o bombi, ki je zadela pokopališče med pogrebom in ubila deset žalujočih, v obalnem mestu Adlun pa so življenje izgubile tri deklice.

Mednarodna organizacija Zdravniki brez meja potrjuje poškodbe svojega osebja in poslopja bolnišnice v mestu Tir. Televizija Al Džazira dodaja, da je izraelski udar v bližini uničil tudi reševalno vozilo in ubil štiri ljudi. Televizija CBS News poroča o preplavljenih bejrutskih bolnišnicah in nujnih pozivih k darovanju krvi.

Usodna zmeda okoli mirovnega dogovora

Napad preseneča tudi zaradi diplomatskega konteksta. Le nekaj ur prej je pakistanski premier oznanil dvotedensko premirje med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki naj bi po poročanju časnika Times of Israel zajemalo tudi Libanon.

Izraelci so to interpretacijo takoj zavrnili in napovedali nadaljevanje bojnih operacij. Ameriški predsednik Donald Trump je za mrežo PBS NewsHour kasneje potrdil, da Libanon ne predstavlja dela premirja.

Televizija CBS News pri tem razkriva, da je Trump Libanon sprva vključil v dogovor in da so Izraelci pogoje celo sprejeli. Položaj pa se je povsem obrnil šele po telefonskem pogovoru med Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Ta zmeda je terjala visok davek. Številni razseljeni Libanci so se zjutraj začeli vračati domov, kot poroča agencija Reuters, in se nato znašli neposredno pod padajočimi bombami.

Zgrožena Evropa obsoja in Amerika ostaja tiho

Izraelski obrambni minister Israel Kac dogodek opisuje kot največji udarec za Hezbolah po lanski operaciji z eksplodirajočimi pozivniki.

profimedia-1090393550.jpg
Profimedia
Izrael je napad označil za največji val udarov na Hezbolah od začetka te vojne.

Regionalna direktorica organizacije Amnesty International Heba Morajef pa opozarja, da je sreda prinesla najsmrtonosnejši dan, odkar so spopadi v državi zahtevali že več kot 1500 življenj in pregnali milijon ljudi.

Mednarodna skupnost ne skriva ogorčenja. Tiskovna agencija Reuters prenaša ostre obsodbe generalnega sekretarja Združenih narodov in visokega komisarja za človekove pravice.

Agencija AFP navaja pozive Evropske unije in Velike Britanije k premirju. Številne evropske države in arabske zaveznice napad ostro kritizirajo, Španija pa po poročanju CBC News predlaga celo suspenz trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom.

Televizija CBS News ob vsem tem izpostavlja, da Washington v dneh po napadu ravnanja svoje zaveznice sploh ni javno obsodil.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.