Nekoč turistični raj, danes država na robu kolapsa
Kuba se sooča z eno najhujših kriz v zadnjih desetletjih. Pomanjkanje goriva, izpadi elektrike in propad turizma poglabljajo težave države.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kuba se sooča z eno najglobljih kriz v zadnjih desetletjih. Glavni dopisnik britanskega Sky Newsa Stuart Ramsay po nedavnem obisku države ugotavlja, da so se razmere v le nekaj mesecih občutno poslabšale. Čeprav so državo že prej pestili izpadi elektrike, pomanjkanje hrane in goriva ter vse večje gospodarske težave, naj bi se položaj po zaostritvi ameriškega pritiska in omejitvah pri dobavi energentov še dodatno zaostril.
Po njegovih ugotovitvah so električni mrki vse daljši, na ulicah se kopičijo smeti, promet je močno ohromljen, številni prebivalci pa se vsakodnevno soočajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Kuba naj bi po navedbah oblasti praktično ostala brez zadostnih zalog goriva, kar vpliva na delovanje skoraj vseh sektorjev družbe.
Posebej zaskrbljujoče je stanje v zdravstvu. Sistem, ki je bil nekoč ponos države in eden najboljših v tamkajšnji regiji, danes deluje predvsem zaradi požrtvovalnosti zdravstvenih delavcev. Bolnišnicam primanjkuje zdravil, opreme in osnovnih potrebščin, številni svojci bolnikov pa morajo sami zagotavljati material za zdravljenje svojih družinskih članov. Po oceni Sky Newsa zdravstveni sistem deluje na robu zmogljivosti.
Ramsay opozarja, da možnost družbenega in političnega zloma države ni več zgolj teoretična. Del kubanske diaspore v Združenih državah Amerike si želi popolnega konca komunističnega sistema in vpliva družine Castro, medtem ko administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa in državni sekretar Marco Rubio zagovarjata spremembo režima oziroma njegovo prilagoditev ameriškim interesom.
Vendar večina Kubancev po opažanjih novinarske ekipe ne podpira niti vojaškega posredovanja niti popolnega prehoda v neomejeni kapitalizem. Namesto tega si želijo več gospodarske svobode, razvoja zasebnega podjetništva, boljšega dostopa do hrane in energije ter reform, ki bi ohranile javno zdravstvo in socialno varnost.
Turizem, eden ključnih stebrov gospodarstva, se sesuva
Kriza se kaže tudi v turističnem sektorju, ki je bil dolga leta eden najpomembnejših virov prihodkov kubanskega gospodarstva. Pred pandemijo je ustvarjal približno osem odstotkov bruto domačega proizvoda in zagotavljal pomemben pritok tuje valute.
Uradni podatki kažejo, da turistov po ameriški blokadi prihaja vse manj. V prvem četrtletju letošnjega leta je Kubo obiskalo le okoli 298.000 tujih obiskovalcev, kar je skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani. Marca, ki običajno velja za vrhunec turistične sezone, je na otok prispelo manj kot 36.000 turistov. Za primerjavo: v letih 2017 in 2018 je Kuba vsak mesec gostila približno 400.000 tujih obiskovalcev.
Po ocenah Wall Street Journala je za padcem turizma več dejavnikov: ameriške sankcije, energetska kriza, pomanjkanje goriva, razpadajoča infrastruktura in vse slabša podoba države v mednarodnih medijih.
Sarah Foda, ki vodi dejavnost švicarske turistične agencije Caribbean Tours na Kubi, pravi, da si ni predstavljala, da bo padec tako hiter in tako globok. Njeno podjetje je pred desetimi leti zaposlovalo 84 ljudi in vsak mesec sprejelo na tisoče gostov, danes pa ima le še 22 zaposlenih, večinoma s skrajšanim delovnim časom. Po njenih besedah turiste odvračajo predvsem izpadi elektrike, pomanjkanje goriva ter poročila o kupih smeti in propadajoči infrastrukturi.
Prazni hoteli in opuščeni posli
Najbolj opazne posledice krize so vidne v prestolnici Havani, ki je bila nekoč središče turističnega dogajanja. Italijanski podjetnik Andrea Gallina je moral letos zapreti hotel v zgodovinski kolonialni palači, potem ko je zasedenost sob padla najprej na 20 odstotkov, nato na deset in nazadnje na zgolj pet odstotkov.
Po njegovih besedah je položaj primerljiv s pandemijo, vendar še hujši. Tudi številni lastniki restavracij poročajo o do 90-odstotnem padcu prihodkov. Mnogi ostajajo odprti zgolj zato, da zaposlenim zagotovijo vsaj minimalen zaslužek, piše Sky News.
Energetska kriza dodatno poglablja težave
Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo so ZDA ponovno okrepile pritisk na kubanske oblasti. Havana za velik del sedanjih težav krivi prav Washington. Kuba je bila desetletja močno odvisna od venezuelske nafte, politične spremembe v regiji in ameriški pritisk pa so dodatno oslabili oskrbo z gorivom.
Posledice so občutili tudi letalski prevozniki. Zaradi težav pri oskrbi z gorivom so nekatere družbe zmanjšale ali ukinile povezave s Kubo. Med njimi so Air France, Air Canada in španski World2Fly, ki je ustavil linijo med Madridom in Havano. Potovanje na Kubo je zato postalo dražje in logistično zahtevnejše.
Državo medtem že od leta 2024 pretresajo obsežni izpadi elektrike. Na številnih območjih so postali del vsakdana. Zaradi slabega komunalnega sistema se kopičijo smeti, stoječa voda pa prispeva k širjenju bolezni, ki jih prenašajo komarji.
Negotova prihodnost
Kljub težavam številni obiskovalci, ki se odločijo za potovanje na Kubo, še vedno poročajo o pozitivnih izkušnjah in gostoljubnosti domačinov. Toda vse večje vprašanje ostaja, ali bo vse manjše število turistov dovolj za preživetje sektorja, od katerega je v zadnjih desetletjih postalo odvisno veliko število Kubancev.
Analiza Sky Newsa ugotavlja, da se Kuba ne sooča zgolj z gospodarsko krizo, temveč z večplastnim družbenim problemom, v katerem se prepletajo energetske težave, pomanjkanje osnovnih dobrin, vse večje nezadovoljstvo prebivalcev in propadanje ključnih gospodarskih dejavnosti.
Ramsay opozarja, da tako možnost družbenega in političnega zloma države ni več zgolj teoretična. Morebiten razpad državnih institucij bi lahko sprožil nov val migracij proti Floridi, hkrati pa povečal tveganje za humanitarno krizo in varnostno nestabilnost v širši karibski regiji. Zato se postavlja vprašanje, ali imajo Združene države Amerike sploh pripravljen načrt za primer, če bi se razmere na otoku še naprej slabšale.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
