Iran svari Evropo: “Odločen in takojšen odziv”
Napetost raste. Opozorilo zaradi vojnih ladij. Medtem je Trump napovedal, da lahko v 2 tednih uničijo cilje v Iranu. Oglasil se je tudi Netanjahu.
Teheran je danes opozoril Francijo in Veliko Britanijo, da bodo iranske sile sprožile "odločen in takojšen odziv" na kakršno koli pošiljanje vojnih ladij v Hormuško ožino. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je danes dejal, da Pariz ne razmišlja o pošiljanju vojaških ladij v ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Opominjamo ju, da lahko tako v času vojne kot v času miru varnost v tej ožini zagotavlja le Islamska republika Iran in da ne bo dopustila, da bi katera koli država posegala v te zadeve," je na omrežju X zapisal namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi.
Macron in britanski premier Keir Starmer sta sprožila pobudo za vzpostavitev večnacionalne misije za zagotovitev proste plovbe v Hormuški ožini, ki je praktično zaprta od začetka konflikta med Iranom, ZDA in Izraelom po ameriško-izraelskih napadih 28. februarja. Misija, ki naj bi se začela šele po prenehanju sovražnosti, bo strogo mirovna in obrambna misija, namenjena zagotavljanju trgovskega ladijskega prometa, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije (Sta)aprila na konferenci v Parizu dejal Starmer.
Trump znova grozi Iranu, zvezo Nato označil za papirnega tigra
Ameriški predsednik Donald Trump je v danes objavljenem intervjuju znova zagrozil z napadi na Iran. Kot je dejal, bi ameriška vojska za napad na vse cilje v islamski republiki potrebovala le dva tedna. Ob tem je ponovil, da je Iran vojaško poražen, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
"Vojaško so poraženi. Morda tega v svojih glavah ne vedo. A mislim, da vedo. To pa ne pomeni, da so končali," je Trump dejal v intervjuju z novinarko Sharyl Attkisson, ki je bil posnet prejšnji teden. Opozoril je, da bi ameriška vojska lahko v dveh tednih uničila "vsak cilj" v Iranu. "Imamo določene cilje, ki smo jih želeli doseči, in verjetno smo jih dosegli v 70 odstotkih, toda imamo še druge cilje, ki bi jih lahko napadli," je dodal.
Trump je bil ponovno kritičen do zveze Nato, ki jo je označil za papirnega tigra, zaveznike Washingtona pa je obtožil, da niso pomagali v kampanji proti Teheranu.
Benjamin Netanjahu: Vojne z Iranom še ni konec
Vojne z Iranom še ni konec, saj je še vedno treba odstraniti tamkajšnje zaloge obogatenega urana, pa je v današnjem intervjuju po poročanju Sta izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
"Ni konec, ker je še vedno jedrski material - obogaten uran -, ki ga je treba odstraniti iz Irana. Še vedno obstajajo obrati za obogatitev, ki jih je treba uničiti," je Netanjahu dejal v intervjuju, ki ga bo danes predvajala televizija CBS. Na vprašanje, kako bi lahko odstranili obogaten uran iz Irana, je Netanjahu odgovoril, da preprosto "vstopiš in ga odstraniš". Dodal je, da ima tudi predsednik ZDA Donald Trump podobno stališče.
Poleg nerešenega vprašanja zalog urana je Netanjahu dejal, da je še nekaj drugih ciljev, ki jih je treba doseči. "Še vedno obstajajo proksiji, ki jih podpira Iran, njihove balistične rakete, ki jih še vedno želijo proizvajati. Zdaj smo veliko tega uničili, a vse to je še vedno tam in delo je treba opraviti," je dodal.
Teheran prek posrednika Pakistana poslal svoj odgovor na zadnji predlog ZDA za končanje vojne
Med ZDA in Iranom od 8. aprila velja prekinitev ognja, medtem ko so pogajanja o končanju vojne bolj ko ne zastala. Delegaciji obeh držav sta se 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov, a ti niso prinesli preboja, do novega kroga nato še ni prišlo.
Iranski mediji so medtem danes poročali, da je Teheran prek posrednika Pakistana poslal svoj odgovor na zadnji predlog ZDA za končanje vojne, poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta). Teheran naj bi se v odgovoru na predlog osredotočil na končanje vojne in pomorsko varnost, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Islamska republika Iran je danes prek pakistanskih posrednikov poslala svoj odgovor na najnovejši predlog ZDA za konec vojne, je zapisala iranska tiskovna agencija Irna. Več podrobnosti ni podala.
Kmalu zatem je iranska tiskovna agencija Isna poročala, da se odgovor Irana na zadnji predlog ZDA osredotoča predvsem na končanje vojne in pomorsko varnost v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini. Tudi Isna več podrobnosti ni navedla.
Med ZDA in Iranom sicer od 8. aprila velja prekinitev ognja, medtem ko so pogajanja o končanju vojne bolj ko ne zastala. Delegaciji obeh držav sta se 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov, a ti niso prinesli preboja, do novega kroga nato še ni prišlo.
Napetosti okoli Hormuške ožine ne pojenjajo
V Iranu se je medtem vodja centralnega vojaškega poveljstva Ali Abdolahi srečal z vrhovnim voditeljem Modžtabo Hamenejem, ki se vse od imenovanja marca še ni pojavil v javnosti. Hamenej naj bi izdal nove smernice in navodila za nadaljevanje operacij proti nasprotniku, so poročali iranski mediji, ki niso navedli, kdaj je potekalo srečanje.
Hamenej naj bi bil ranjen prvi dan napadov ZDA in Izraela na Iran ob koncu februarja, v katerih je umrl njegov predhodnik in oče Ali Hamenej. Modžtaba od imenovanja objavlja le pisne izjave, piše Sta.
Katarski premier šejk Mohamed bin Abdulrahman al Tani in iranski zunanji minister Abas Aragči pa sta danes opravila telefonski pogovor. Katarski premier je po navedbah zunanjega ministrstva Aragčiju dejal, da bo uporaba Hormuške ožine za pritisk le še poglobila krizo na Bližnjem vzhodu.
"Al Tani je poudaril, da je svoboda plovbe trdno uveljavljeno načelo, pri katerem ni prostora za kompromise, ter da zaprtje Hormuške ožine ali njena uporaba kot sredstva za izvajanje pritiska le še poglablja krizo", je ministrstvo navedlo v izjavi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.