Bo pred iztekom Trumpovega roka prišlo do diplomatske rešitve?
Svetovna pozornost je usmerjena na Bližnji vzhod. Bo Trump držal obljubo in "uničil civilizacijo"?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V noči s torka na sredo ob 2. uri po našem času se izteče rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil Iranu, da odpre Hormuško ožino oziroma za sklenitev mirovnega sporazuma. V nasprotnem je zagrozil z uničenjem mostov in elektrarn.
Eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini sveta
Trump se je oglasil z zapisom na svoji socialni platformi Truth Social in napovedal, da bo nocoj umrla cela civilizacija in se ne bo več vrnila. »Nočem, da se to zgodi, ampak verjetno se bo. Vendar pa se bo zdaj, ko imamo popolno in totalno spremembo režima, kjer prevladujejo drugačni, pametnejši in manj radikalizirani umi, morda zgodilo nekaj revolucionarno čudovitega,« je nadaljeval in se vprašal: »Kdo ve?«
Dejal je, da bomo vse izvedeli nocoj in vse skupaj označil za enega najpomembnejših trenutkov v dolgi in kompleksni zgodovini sveta. »Sedeminštirideset let izsiljevanja, korupcije in smrti se bo končno končalo. Bog blagoslovi veliko iransko ljudstvo!,« je še zapisal.
"Pričakujete lahko dobre novice"
Pakistanski premier Šebaz Šarif je v objavi na X pozval sprti strani k spoštovanju dvotedenskega premirja, da bi "diplomaciji omogočili dokončno prekinitev vojne".
Regionalni vir je za CNN dejal, da lahko "kmalu pričakujemo nekaj dobrih novic z obeh strani," in da je razprave neposredno vodil načelnik pakistanske vojske, Asim Munir. Vir je dodal, da naj bi bil dogovor sklenjen nocoj.
"Diplomatska prizadevanja za mirno rešitev vojne na Bližnjem vzhodu vztrajno in močno napredujejo ter imajo potencial, da v bližnji prihodnosti privedejo do konkretnih rezultatov,« je Sharif še dejal v svoji objavi.
Meloni: "Ljudstvo ne sme plačati cene za krivdo svoje vlade"
Italijanska premierka Giorgia Meloni je zadnja v vrsti svetovnih voditeljev, ki se je uprla Trumpovi ostri retoriki in objavila izjavo, v kateri pravi, da iransko ljudstvo ne sme "plačati cene za krivdo svoje vlade". Meloni je obsodila iranske napade na države Perzijskega zaliva, a je dejala, da je treba dejanja vlade jasno ločiti od usode navadnih ljudi.
Trump: "Uporaba človeškega ščita je popolnoma nezakonita"
Ameriški predsednik, ki je nedavno grozil z uničenjem iranske energetske infrastrukture in mostov je dejal, da Iran ne sme uporabljati svojih državljanov kot človeških ščitov.
"Popolnoma nezakonito," je Trump dejal v telefonskem klicu za NBC News. "Tega ne smejo početi," je dodal.
Hekerski napad na ameriško infrastrukturo
Ameriška Agencija za kibernetsko varnost in varnost infrastrukture, FBI in Agencija za nacionalno varnost so izdali skupno poročilo, v katerem poročajo, da so hekerji povezani z Iranom, izkoristili ranljivosti v napravah, ki se uporabljajo za nadzor strojev v več pomembnih sektorjih.
Niso navedli podrobnosti o napadih, vendar so dejali, da so bili napadi namenjeni motenju delovanja in povzročitvi finančne škode.
Upanje na vidiku, državi sredi pogajanj
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so Združene države sredi intenzivnih pogajanj o iranski vojni, vendar ni želel razkriti podrobnosti o pogovorih. "Ne morem vam ničesar povedati, ker smo trenutno sredi burne razprave," je Trump povedal za Fox News v kratkem telefonskem intervjuju.
Trump je dejal, da bo kmalu podrobno seznanjen s predlaganim dvotedenskim premirjem pakistanskega premierja Šebaza Šarifa.
"Lahko rečem tole, da ga (Šarifa) zelo dobro poznam. Je zelo spoštovan človek."
Kaj se drugod po Bližnjem vzhodu dogaja ta trenutek?
- V Bahrajnu so se že oglasile opozorilne sirene za zračni napad
- Katarsko obrambno ministrstvo pravi, da je uspešno prestreglo raketni napad, usmerjen proti državi.
- ZAE pravijo, da se je njihova zračna obramba spopadla z raketnimi napadi in napadi brezpilotnih letal.
- Kuvajt je prebivalce že pozval, naj ostanejo doma do jutrišnjega dne.
- Izrael se že cel dan spopada z vali raketnih napadov.
Demokrati prepričani, da bi uresničitev grožnje bila vojni zločin
Vodja demokratov v ameriškem senatu Chuck Schumer in nekateri njegovi kolegi obsojajo Trumpovo grožnjo, da bo uničil "celotno iransko civilizacijo".
Demokratski senatorji so dejali, da bi namerno uničenje električne, vodne in druge osnovne infrastrukture, od katere je odvisno na milijone civilistov, "predstavljalo vojni zločin, izdajo vrednot, na katerih je bil ameriški narod ustanovljen in moralni neuspeh". Senatorji so še dejali, da Trumpova izjava ZDA še bolj oddaljuje od edine izvedljive rešitve vojne - diplomatske.
"Premišljena grožnja predsednika Trumpa zmanjšuje varnost Američanov, še bolj destabilizira naš narod in gospodarstvo ter ogroža pripadnike ameriških oboroženih sil," so še dejali senatorji.
Pakistan poziva k dvotedenski odložitvi ultimata
Pakistanski premier Šebaz Šarif je v objavi na omrežju X pozval ZDA in Iran k dvotedenskemu premirju, da bi "diplomaciji omogočili dokončno prekinitev vojne".
Prav tako je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj podaljša svoj ultimat Iranu za dva tedna, Iran pa bi v zameno v tem obdobju ponovno odprl Hormuško ožino. Pakistan je v zadnjem času ena izmed ključnih držav, ki služi kot diplomatski kanal med ZDA in Iranom.
Iran se je po navedbah virov za Al Jazeero pozitivno odzval predlog Pakistana za dvotedensko premirje in začasno odprtje Hormuške ožine. Tudi Bela hiša je potrdila, da je bil Donald Trump seznanjen s predlogom in da bo odgovor še sledil.
Papež grožnje svojega rojaka označil za nesprejemljive
Papež Leon XIV. je dejal, da so grožnje, usmerjene proti iranskemu prebivalstvu nesprejemljive. Papež, sicer Američan vse pogosteje kritizira vojno na Bližnjem vzhodu, v pogovoru z novinarji pa je grožnjo iranskemu ljudstvu danes označil za "resnično nesprejemljivo". Prav tako je pozval ljudi po vsem svetu, naj se obrnejo na svoje politične predstavnike in pritiskajo na konec konflikta.
Francozi odločno nasprotujejo napadom na civilno infrastrukturo
Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noel Barrot je izrazil upanje, da Trump ne bo uresničil grožnje proti Iranu. V komentarjih, ki jih je objavila tiskovna agencija Reuters, je Barrot tudi dejal, da Francija odločno nasprotuje napadom na civilno infrastrukturo.
McConnell podprl Trumpa
Republikanski senator Mitch McConnell je danes izrazil podporo vojni ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Prav tako je podprl administracijo sredi naraščajoče zaskrbljenosti zakonodajalcev glede konflikta.
"Podpiram, kar predsednik poskuša storiti," je McConnell dejal na tiskovni konferenci v Erlangerju v Kentuckyju.
Pojasnil je: "V vojni so z nami že 47 let. Ubijali so Američane. Ubijali so Izraelce. Po vsem Bližnjem vzhodu so ubijali naše sunitske arabske zaveznike, kot so Jordanija, Egipt in Savdska Arabija. Bili so slabi fantje."
Nekdanji vodja senatne večine je nadaljeval: "Zagotovo ne mislim, da ima smisel obračati drugo lice in poskušati skleniti še en dogovor z Iranom."
ZDA igrajo "rusko ruleto"
ZDA in Izrael igrata "rusko ruleto" s tem, ko ciljata na iransko jedrsko elektrarno Bušehr, kar bi lahko povzročilo obsežno degradacijo okolja, je za Al Jazeero povedal analitik Abas Aslani.
Napad na objekt bi lahko vplival tudi na vsakodnevne potrebe državljanov po energiji, saj je del iranske energetske infrastrukture, je še dejal višji raziskovalni sodelavec Centra za strateške študije Bližnjega vzhoda. ZDA ciljajo na "civilno infrastrukturo" in ne na vojaško, je dejal Aslani in dodal, da "to krši mednarodno pravo" in predstavlja veliko tveganje za "jedrsko katastrofo".
Demokrati: "Trump je popolnoma zmešan"
Vodstvo demokratov v predstavniškem domu je v skupni izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa označilo za "popolnoma zmešanega" in pozvalo predstavniški dom, naj se nemudoma vrne v zakonodajno zasedanje.
"Njegova izjava, ki grozi z iztrebljenjem celotne civilizacije, pretresa vest in zahteva odločen odziv Kongresa," je zapisano v skupni izjavi vodje demokratov Hakeema Jeffriesa, demokratske vodje Katherine Clark in štirih drugih vodilnih demokratov v predstavniškem domu.
"Predstavniški dom se mora nemudoma vrniti v zasedanje in glasovati za konec te nepremišljene vojne na Bližnjem vzhodu, preden Donald Trump pahne našo državo v tretjo svetovno vojno," so dejali demokratski zakonodajalci. Pozvali so republikance v predstavniškem domu, naj postavijo patriotsko dolžnost pred strankarsko zvestobo in se "pridružijo demokratom pri zaustavitvi te norosti".
Ni vojaškega cilja, ki bi upravičil množično uničenje
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih groženj civilnemu prebivalstvu, je za BBC povedal njegov tiskovni predstavnik. Ta je še povedal, da je bil generalni sekretar zaskrbljen zaradi komentarjev, "ki nakazujejo, da bi lahko celotno civilno prebivalstvo ali civilizacije nosile posledice političnih in vojaških odločitev".
Dodaja, da "ni vojaškega cilja, ki bi upravičeval množično uničenje družbene infrastrukture" ali "namerno povzročanje trpljenja civilnemu prebivalstvu".
Iranski odposlanec Trumpu: "Ukrepi bodo sorazmerni in vzajemni"
Iranski odposlanec Amir-Saeid Iravani je na zasedanju Združenih narodov povedal, da Teheran ne bo "stal križem rok," če bo Trump uresničil svoje grožnje. Iravani, teheranski predstavnik pri Združenih narodih je dodal, da Trumpove grožnje "predstavljajo spodbujanje k vojnim zločinom in morebiti genocidu".
Med zasedanjem Varnostnega sveta o Hormuški ožini je Iravani pozval mednarodno skupnost, naj obsodi Trumpovo retoriko preden bo prepozno. "Iran ne bo stal križem rok ob tako hudih vojnih zločinih. Brez oklevanja bo uveljavil svojo inherentno pravico do samoobrambe in sprejel takojšnje in sorazmerne vzajemne ukrepe," je dejal.
Profesorica na univerzi Yale prepričana, da bodo Trumpu sodili za vojne zločine
Oona Hathaway, ameriška pravna strokovnjakinja in profesorica na univerzi Yale, je povedala, da bo v primeru uresničitve Trumpove grožnje, sporna objava o smrti civilizacije, prvi dokaz v prihodnjih sojenjih za vojne zločine.
"Tragično je, da bodo prav tisti, ki sledijo očitno nezakonitim ukazom, najverjetneje odgovarjali," je Hathaway zapisala na družbenih omrežjih.
Pojasnila je tudi, da čeprav se morebitna sojenja za vojne zločine morda ne bodo zgodila takoj, zanje ni zastaralnega roka. "Morda ne čez 3 leta ali 5 let ali 10 let, ampak sčasoma bodo morali odgovorni odgovarjati," je sklenila.
Tudi če do dogovora pride, škoda se bo sanirala več mesecev
Zaradi vojne in zaprtja Hormuške ožine bodo cene energije ostale visoke večji del leta, saj bo obnova pretoka nafte trajala več mesecev, opozarja EIA (Ameriška uprava za energetske informacije). Agencija je zvišala napovedi cen goriv, pri čemer naj bi bencin dosegel vrh okoli 4,30 dolarja (3,7 evra) na galono, rast pa se bo nadaljevala, dokler se ožina ne odpre. Motnje v oskrbi so že dosegle milijonske izpade proizvodnje in se lahko še povečajo, medtem ko se ravni pred krizo ne pričakujejo pred koncem leta 2026, poroča CNN.
Bela hiša: "Samo Trump ve, kaj se bo zgodilo"
Bela hiša je ponovila Trumpovo zahtevo, da Iran doseže dogovor v naslednjih sedmih urah, in dejala, da le ameriški predsednik ve, kako se bo odzval, če Teheran ne bo izpolnil zahteve.
"Iranski režim ima čas do 20. ure po vzhodnoameriškem času (ob dveh zjutraj po našem), da izpolni zahtevo in sklene dogovor z Združenimi državami," je za Al Jazeero povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
"Samo predsednik ve, kje stojimo in kaj bo storil," so dodali.
Fincuane za BBC: "Trumpove grožnje bi lahko razlagali kot grožnjo genocida"
Trumpova objava na omrežju Truth Social je po mnenju stroke izjemno stopnjevanje retorike na raven, ki si je v obdobju po drugi svetovni vojni od ameriškega predsednika ni bilo mogoče predstavljati.
Brian Finucane, nekdanji pravni svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva, je o Trumpovi objavi za BBC povedal: "To grožnjo 'celotni civilizaciji' bi lahko verjetno razlagali kot grožnjo genocida. Trump morda upa, da bo s tem pritisnil na Teheran, da doseže dogovor. Toda tveganje nadaljnje eskalacije vojne je zelo resnično."
Trumpova objava pravi, da če Iran ne sklene dogovora, bo "nocoj umrla cela civilizacija, ki se je nikoli več ne bo vrnila", nato pa je dodal, da upa, da se to ne bo zgodilo, vendar se bo "verjetno zgodilo".
ZDA so podpisnice Konvencije o genocidu iz leta 1948, ki pogodbenice zavezuje, da preprečijo in kaznujejo zločin genocida, opredeljen kot dejanja, storjena z namenom uničenja, v celoti ali delno, nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine.
Ameriška administracija je sicer večkrat dejala, da je Trumpov cilj preprečiti iranskemu vodstvu, da bi razvilo jedrsko orožje, kar je vprašanje, glede katerega je sicer večkrat opustil diplomacijo v korist vojaških posredovanj.
Globalna cena nafte ponovno višja
Evropske in azijske rafinerije plačujejo rekordno visoke cene, skoraj 150 dolarjev (130 evrov) za sodček za nekatere vrste surove nafte, kar daleč presega cene terminskih pogodb. To nakazuje na vse hujšo krizo oskrbe zaradi ameriško-izraelske vojne proti Iranu.
Vojna je zaradi učinkovitega zaprtja Hormuške ožine s strani Irana prisilila k primanjkljaju najmanj dvanajstih milijonov sodov na dan, kar je približno 12 odstotkov svetovne ponudbe.
Iran: Napad na Harg ni povzročil prevelike škode
Iranske ocene škode na otoku Harg po sinočnjem ameriškem bombardiranju so pokazale, da je večina infrastrukture naftnega transportnega središča nedotaknjena, poročajo iranski državni mediji, ki se sklicujejo na lokalne vire.
Veto Rusije in Kitajske, resolucija o Hormuški ožini padla
15-članski Varnostni svet Združenih narodov je glasoval o resoluciji glede ponovnega odprtja Hormuške ožine. Resolucijo je predlagal Bahrajn, a sta ga kljub večkratnim spremembam z vetom onemogočili Rusija in Kitajska. Resolucijo so spreminjali v upanju, da bi se državi tako kot Pakistan in Kolumbija vzdržali glasovanja, poroča AP.
Prvotni predlog Bahrajna bi državam dovoljeval uporabo "vseh potrebnih sredstev" (kar bi vključevalo tudi vojaško ukrepanje) za zagotovitev tranzita skozi Hormuško ožino in odvračanje poskusov njenega zaprtja.
Končno besedilo je odpravilo pooblastilo Varnostnega sveta za ofenzivne ali obrambne ukrepe. Namesto tega je besedilo "močno spodbujalo" države, ki uporabljajo Hormuško ožino, da uskladijo obrambna prizadevanja za zagotovitev varne plovbe po vodni poti, kjer prečka približno petina svetovne nafte. Tudi to resolucijo sta Rusija in Kitajska zavrnili.
Iran ostaja neomajen
Iranski podpredsednik Mohammad Reza Aref je povedal, da je iranska civilizacija "premagala zablode" svojih sovražnikov, ki so trajale tisočletja, potem ko je ameriški predsednik Trump na družbenih omrežjih zagrozil, da jo bo nocoj uničil, poroča Al Jazeera.
Iran "se Trumpovih grožnenj ne bo ustrašil," je dejal. Dodal je: "Naš odgovor na sovražnikovo brutalnost je, da ostanemo neomajni in se zanesemo na notranjo moč iranskega naroda."
Kanada svari ZDA in Iran, naj upoštevata mednarodno pravo
"Kanada pričakuje, da bodo vse strani v tem konfliktu spoštovale mednarodno pravo, kar pomeni, da zagotovo ne bodo ciljale na civiliste ali civilno infrastrukturo," je dejal kanadski premier Mark Carney, ki je pozval k izpolnjevanju te odgovornosti, poroča AP.
Na začetku vojne je Carney dejal, da napade na Iran podpira "z nekaj obžalovanja," saj predstavljajo skrajni primer razpadajočega svetovnega reda.
Američani si vojne ne želijo. Kdo pritiska na Trumpa?
Nekdanji ameriški diplomat Donald Jensen je izjavil, da so bile Trumpove grožnje Iranu v zadnjih dneh veliko bolj ostre kot kdaj koli prej. "Stvari so zelo zaskrbljujoče. Mislim, da nobena država ne more izbrisati iranske civilizacije, a zagotovo se zdi, da se je možnost napada na iransko infrastrukturo, zlasti na električno omrežje, v zadnjih nekaj urah povečala," je povedal.
Ker ameriški državljani večinoma nasprotujejo vojni, se postavlja vprašanje, od kod prihaja pritisk na Trumpa, je še opozoril Jensen.
Bela hiša ovrgla namigovanja, da bodo ZDA uporabile jedrsko orožje
Bela hiša je zanikala ugibanja, da bi ameriška administracija lahko uporabila jedrsko orožje v Iranu in zavrnila objavo na družbenih omrežjih, v kateri je podpredsednik JD Vance domnevno namigoval, da bi to lahko storila.
"V našem naboru imamo orodja, za katera se doslej še nismo odločili. Predsednik Združenih držav se lahko odloči, da jih bo uporabil. In odločil se bo, da jih bo uporabil, če Iranci ne bodo spremenili svojega ravnanja," je Vance v ponedeljek povedal novinarjem na Madžarskem.
Ta komentar skupaj z opozorilom predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, da bo "nocoj umrla celotna civilizacija," je sprožil val ugibanj, da je Vance mislil na uporabo jedrskega orožja.
Bela hiša se je na ugibanja odzvala na omrežju X: "Dobesedno nič, kar je podpredsednik povedal, ne namiguje na to, vi popolni norci."
Ključni so kompromisi, ne ultimati
Nekdanji vodja humanitarne pomoči pri Združenih narodih Martin Griffiths opozarja, da ultimati in zaostrena retorika med ZDA Iranom ne pomagajo pri koncu vojne, temveč razmere še zaostrujejo.
Poudarja, da so za uspešna pogajanja ključni kompromisi in prostor za dogovor, česar v trenutni situaciji glede Hormuške ožine po njegovem mnenju primanjkuje, poroča Al Jazeera.
Rubio ni podal oprijemljivih informacij
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je o morebitnem preboju v pogajanjih na tiskovni konferenci bil še precej skrivnosten. "Več novic o tem pozneje danes," je povedal za CNN.
Človeški ščit okoli iranske elektrarne
Po poročanju iranske tiskovne agencije Fars se je okoli termoelektrarne v Tabrizu v Iranu oblikovala veriga ljudi.
To se je zgodilo dan po tem, ko je iranski namestnik ministra za mladino in šport pozval mlade, naj oblikujejo "človeško verigo" okoli elektrarn v državi, poroča AP.
Katar opozarja, da razmere lahko uidejo izpod nadzora
Katar opozarja, da je Bližnji vzhod tik pred tem, da razmere uidejo izpod nadzora, in poziva k hitri rešitvi konflikta pred ameriškim rokom za Iran.
Podpira dogovor, ki vključuje vse regionalne akterje in mednarodna jamstva, vendar trenutno ne posreduje med ZDA in Iranom. Hormuška ožina po njihovem ne sme biti pod nadzorom ene države, poroča Al Jazeera.
Izrael udaril po mostovih in železnicah
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da so izraelska vojna letala napadla mostove in železnice v Iranu. V izjavi, ki jo je objavil njegov urad je zatrdil, da jih iranska revolucionarna garda uporablja za prevoz materialov za izdelavo orožja.
V izjavi je izraelska vojska navedla, da so napadi zadeli mostove v Teheranu, Karaju, Tabrizu, Kašanu in Komu, ki jih iranske sile uporabljajo za prevoz orožja in vojaške opreme, poroča AP.
Svarilo revolucionarne garde
Iranski državni mediji poročajo o izjavi revolucionarne garde, ki je napovedala, da bodo odgovorili z enako mero, če bodo ZDA napadle civilne objekte.
"Z infrastrukturo Amerike in njenih partnerjev bomo storili tisto, kar bo njim in njihovim zaveznikom za več let odvzelo dostop do nafte in plina v regiji. Naš odgovor se bo razširil tudi preko meja regije, če bo ameriška vojska prestopila naše rdeče črte," je zagrozila revolucionarna garda.
Pozivi po Trumpovi odstavitvi z obeh političnih bregov
Nekdanja ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene, nekdaj sicer ena Trumpovih najzvestejših podpornic in zagovornic v Predstavniškem domu, je obsodila najnovejšo grožnjo ameriškega predsednika, da bo uničil celotno civilizacijo v Iranu. 
"Na Ameriko ni padla niti ena sama bomba. Ne moremo ubiti celotne civilizacije. To je zlo in norost," je zapisala na omrežju X. Pozvala je tudi k uporabi 25. amandmaja ameriške ustave za odstranitev Trumpa s predsedniškega položaja.
Tudi zakonodajalci Demokratske stranke so v zadnjih dneh pozvali k uporabi 25. amandmaja, saj so obsodili Trumpove grožnje z uničenjem iranskih mostov, elektrarn in druge civilne infrastrukture, kar bi pomenilo zagrešitev vojnega zločina.
V napadu na Harg niso ciljali energetske infrastrukture
Kot je poročal BBC, so ameriške sile že danes napadle otok Harg, strateško izjemno pomembno točko za Iran, saj je tam terminal za večino iranskega izvoza nafte v Perzijskem zalivu. Ameriški uradnik je za CBS News potrdil, da so ameriške sile izvedle nove napade na vojaške cilje na otoku, naftna infrastruktura pa ni bila tarča nočnih napadov.
Iz Budimpešte, kjer je nekaj dni pred madžarskimi volitvami v podporo Viktorju Orbanu, se je oglasil tudi ameriški podpredsednik JD Vance. Ta je potrdil ameriške napade na iranski otok Harg in dejal, da niso bili usmerjeni na naftne objekte, ter vztrajal, da ne predstavljajo spremembe ameriške strategije.
"Nameravali smo napasti nekaj vojaških ciljev na otoku Harg in verjamem, da smo to tudi storili," je dejal Vance. Dodal je, da ZDA zaenkrat ne bodo napadale energetskih in infrastrukturnih ciljev.
Dodal je, da napadi ne predstavljajo spremembe strategije Donalda Trumpa, ki je posvaril pred "popolnim rušenjem" iranske infrastrukture, če se država ne bo odzvala na nocojšnji rok za sklenitev dogovora o ponovnem odprtju Hormuške ožine.
Teheranski politolog: "Trump bolj jezen in obupan"
"Najnovejša grožnja ameriškega predsednika, da bo v Iranu uničil celotno civilizacijo kaže, da postaja bolj jezen in obupan," je za Al Jazeero povedal Hassan Ahmadian, docent za politične vede na Univerzi v Teheranu.
"Ton je iz dneva v dan ostrejši, kar po mojem mnenju pomeni, da je v težavah," je še dejal Ahmadian in dodal: "Želi, da bi njegove grožnje Irance prizadele do te mere, da bi si premislili." Opozarja, da Trump sicer ne more izpolniti svoje grožnje, lahko pa Iran udari še močneje, čeprav se je Teheran zavezal, da se bo na to ustrezno odzval.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
