Uradno: Vlada bo EU prosila za dodatno znižaje cen goriva
Vlada bo Evropsko komisijo zaprosila za šestmesečno znižanje trošarin na bencin in dizel pod najnižjo raven, dovoljeno v EU.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija želi pri blaženju cen goriva prestopiti mejo, ki je država sama ne sme. Vlada je na današnji dopisni seji potrdila vlogo, s katero bo Evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje za začasno, šestmesečno, znižanje trošarin na bencin in dizel pod najnižjo raven, ki velja v Evropski uniji.
Razlog so po navedbah ministrstva za finance vztrajno visoke cene nafte zaradi stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu.
Čeprav je vlada letos trošarine že večkrat znižala, omejila marže trgovcev in začasno odpravila nekatere druge dajatve, so pogonska goriva še vedno občutno dražja kot pred začetkom zadnje energetske krize.
Liter 95-oktanskega bencina na servisih zunaj avtocest trenutno stane največ 1,603 evra, liter dizla pa 1,828 evra. Še 24. februarja sta stala 1,436 oziroma 1,465 evra.
Polnjenje 50-litrskega rezervoarja je tako pri bencinu danes približno 8,35 evra, pri dizlu pa 18,15 evra dražje kot pred dobrimi petimi meseci.
Pri dizlu ni več prostora, pri bencinu ga je le še za nekaj centov
Evropska pravila določajo, da mora trošarina na liter neosvinčenega bencina znašati najmanj 35,9 centa, na liter dizla pa najmanj 33 centov. Države jo lahko določijo višje, pod to mejo pa brez posebnega evropskega dovoljenja ne smejo.
Slovenska trošarina trenutno znaša 41,759 centa za liter bencina in natanko 33 centov za liter dizla. Pri dizlu je torej že na evropskem minimumu, pri bencinu pa bi jo Slovenija brez soglasja Bruslja lahko znižala še za slabih šest centov.
Zato vlada govori o skoraj izčrpanem manevrskem prostoru. Nadaljnje opaznejše znižanje, predvsem pri dizlu, je mogoče le, če Slovenija dobi izjemo na podlagi 19. člena evropske direktive o obdavčitvi energentov.
Komisija mora presoditi, ali je ukrep upravičen, časovno omejen in skladen z delovanjem notranjega trga, konkurenco ter energetskimi in okoljskimi cilji Unije.
Če mu je naklonjena, Svetu EU predlaga odobritev, o kateri morajo države članice odločiti soglasno. Komisija ima po prejemu vseh potrebnih informacij predvidoma tri mesece, da pripravi predlog ali pojasni, zakaj ga ne bo.
Koliko bi bilo gorivo cenejše?
Iz današnje odločitve tega še ni mogoče izračunati. Vlada je sporočila, da prosi za možnost znižanja pod evropski minimum, ni pa navedla, za koliko želi trošarini znižati in ali bi dovoljeni prostor tudi v celoti izkoristila.
Na končno ceno poleg trošarine vplivajo nabavna cena goriva, tečaj evra proti dolarju, marža trgovcev, druge dajatve in DDV. Ker se DDV obračuna tudi na trošarino, se znižanje dajatve v končni ceni nekoliko poveča: deset centov nižja trošarina bi ob nespremenjenih drugih postavkah liter goriva teoretično pocenila za približno 12,2 centa.
To pa velja le, če padec trošarine v celoti pride do kupca in ga medtem ne izniči nova rast cen nafte ali derivatov. Evropsko dovoljenje zato še ne pomeni avtomatične ali vnaprej določene pocenitve. Vladi zgolj omogoči, da trošarino pozneje zniža bolj, kot ji dovoljujejo običajna pravila.
Prav tako ukrep ne bo začel veljati takoj. Slovenija mora najprej poslati vlogo, odgovoriti na morebitna dodatna vprašanja Komisije ter počakati na njen predlog in odločitev Sveta EU.
Hrvaška je čakala približno tri mesece
Kako bi lahko postopek potekal, kaže primer Hrvaške. Zagreb je Komisijo o nameri obvestil 2. aprila, Svet EU pa je dovoljenje sprejel 10. julija. Izjema bo veljala od 1. avgusta letos do 31. januarja prihodnje leto.
Hrvaška lahko trošarino na bencin zniža za največ 21,95 centa na liter pod evropski minimum, pri dizlu pa za največ 22,5 centa. To so zgornje dovoljene vrednosti, ne zahteva, da mora država trošarini znižati za celotni znesek.
Podobno je ravnala Švedska. Za dovoljenje je zaprosila 26. marca, evropska izjema pa ji od 1. julija do 30. novembra omogoča znižanje trošarine za največ 2,4 švedske krone na liter pod skupni minimum.
Primera kažeta, da Bruselj takšne ukrepe v sedanjih energetskih razmerah odobrava, vendar postopek praviloma ni končan v nekaj dneh. Če bi slovenska vloga sledila podobni časovnici, bi bilo odločitev mogoče pričakovati šele jeseni. To je ocena na podlagi dosedanjih primerov, ne napoved Komisije.
Država bi se odpovedala delu prihodkov
Nižja trošarina bi voznikom in prevoznikom neposredno zmanjšala strošek goriva, vendar bi hkrati zmanjšala prihodke državnega proračuna. Kolikšen bi bil izpad, bo odvisno od višine znižanja, njegovega trajanja in prodane količine goriva.
Ukrep je tudi precej širok. Cenejše gorivo bi dobili vsi kupci, ne le gospodinjstva z nizkimi dohodki ali podjetja, ki so od cestnega prevoza najbolj odvisna. Zato so takšna znižanja hitra in vidna, vendar slabše usmerjena od pomoči, namenjene posebej najbolj prizadetim.
Na to opozarjajo tudi evropske institucije. V odločbah za Hrvaško in Švedsko so zapisale, da splošno zniževanje davkov prinaša znatne javnofinančne stroške in lahko poveča porabo fosilnih goriv, zato mora ostati časovno omejeno.
Hkrati so ocenile, da je ob sedanjem cenovnem šoku začasno znižanje lahko sorazmeren način zaščite gospodinjstev in podjetij.
Vlada je že posegla po drugih možnostih
Slovenija cene bencina in dizla zunaj avtocest že regulira, trgovske marže pa so omejene na največ 11,5 centa na liter. Od 28. julija do 28. septembra je za bencin, dizel in kurilno olje ponovno začasno ukinjena tudi okoljska dajatev za izpuste ogljikovega dioksida.
Zaradi teh ukrepov sta se bencin in dizel v torek nekoliko pocenila. Bencin je z 1,649 evra padel na 1,603 evra, dizel pa z 1,855 na 1,828 evra za liter.
Brez regulacije in začasno odpravljenih dajatev bi liter bencina po vladni oceni stal približno 1,802 evra, liter dizla pa 2,043 evra.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
