Bo Hormuška ožina že čez dve leti strateško nepomembna?
Kdaj bo Hormuška ožina vsaj z vidika svetovnih zalog nafte izgubila svojo strateško vrednost? Ameriške napovedi so kot kaže preveč ambiciozne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Danes se izteče 60-dnevni rok za mirovni sporazum med ZDA in Iranom, ki sta ga državi pred dvema mesecema določili s takrat prelomnim memorandumom o soglasju. Kot je znano, so se stvari v tem času odvijale v nasprotni smeri, smeri zaostrovanja konflikta, zaradi česar se je promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino znova bolj ali manj ustavil. Dogajanju sledijo tudi cene nafte na svetovnih borzah, s tem pa tudi cene dizla in bencina v posameznih državah
»V naslednjih dveh letih bo ožina postala nepomembna. Postala bo le še eno vodno telo,« je prejšnji teden povedal ameriški finančni minister Scott Bessent. Če je pred vojno v Iranu skozi Hormuško ožino potekala približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, bo po napovedih Bessenta čez dve leti »več kot 50 ali 70 odstotkov« tega izvoza potekala po podzemnih naftovodih in plinovodih.
Kot je znano, zalivske države že pospešeno gradijo dodatne naftovode čez Arabski polotok, s katerimi želijo svojo nafto v svet črpati mimo Hormuške ožine. Projekt Združenih arabskih emiratov, ki želijo podvojiti zmogljivosti izvoza nafte prek pristanišča Fudžajra, ki leži ob Omanskem zalivu in zato ni neposredno odvisno od plovbe skozi Hormuško ožino, naj bi bil že približno 50-odstotno dokončan, država pa računa, da bo nova cev obratovala že leta 2027.
Iraško-sirski projekt bo trajal najmanj štiri leta
Kljub temu so Bessentove napovedi več kot optimistične. Precej dlje časa naj bi namreč trajala gradnja naftovoda, ki bo iz Iraka skozi Sirijo tekel do Sredozemskega morja. Za obsežen projekt, s katerim se želijo pri izvozu svoje nafte Hormuški ožini izogniti iraške oblasti in ki naj bi ga v skladu s prvotnimi napovedmi dokončali v dveh letih, bodo namreč potrebna najmanj štiri leta, če se ob tem ne bodo pojavile še kakšne nove ovire.
Slednje sta za tiskovno agencijo Reuters potrdila neimenovana vira, ki sta neposredno udeležena pri projektu. Gre za naftovod, ki sever Iraka povezuje s sirskim sredozemskim pristaniščem Banias. Naftovod že obstaja, a vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja večinoma ni več uporabi, saj je v vojnah v Iraku in Siriji utrpel znatne poškodbe.
Po ocenah virov bodo morali v skladu z načrti položiti povsem nov naftovod, vse skupaj pa bo stalo najmanj 13 milijard evrov. Tudi tistih nekaj delov starega naftovoda, ki so ostali nepoškodovani, je zaradi novih standardov in specifikacij neuporabnih, z novim naftovodom pa ne bi bili združljivi.
Oba vira sta navedla, da bodo za dokončanje projekta potrebna najmanj štiri let, pri čemer se lahko časovnica še podaljša, saj bo morda treba ponekod odstranjevati staro infrastrukturo, od novih sirskih oblasti pa bo treba predvidoma za kakšen odsek pridobiti pravice do uporabe zemljišča
Kar zadeva sam projekt, sta za izvedbo finančnih in tehničnih študij tako Sirija kot Irak podpisala memorandum o soglasju s konzorcijem, ki ga sestavljajo ameriška velikana Chevron in TI Capital ter katarski UCC Holding. Tako oblasti v obeh državah kot zadevne družbe informacij o stanju projekta trenutno ne razkrivajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
