Profimedia

O otoku Harg je od začetka ameriško-izraelskega napada na Iran bilo zapisanega že precej. Zdaj so oči mednarodne javnosti znova uprte v ta majhen otok, ki je manj kot 30 kilometrov oddaljen od iranske obale. 

Nov nastop ameriškega predsednika

Trumpova nova tarča je iranski otok, cena nafte znova v nebo

Ameriški predsednik Donald Trump je namreč v nedeljskem pogovoru za časnik Financial Times nakazal možnost, da bi ZDA lahko zavzele iranski otok Harg. Morebitno potezo je primerjal z ameriškimi ambicijami po nadzoru nad venezuelsko naftno industrijo po aretaciji njenega voditelja Nicolasa Madura januarja letos.

"Če sem iskren z vami, je moja najljubša stvar vzeti nafto v Iranu, a nekateri neumni ljudje v ZDA pravijo: 'Zakaj to počneš?' Ampak oni so neumni," je dejal Trump in dodal: "Mogoče bomo zavzeli otok Harg mogoče ga ne bomo. Imamo veliko možnosti," je dejal. O okupaciji otoka naj bi razmišljal zaradi vse bolj podivjanih cen nafte. 

Profimedia

Zakaj je ta otok tako pomemben?

Otok Harg je majhno skalnato ozemlje, oddaljen slabih 24 km od iranske obale, a kljub svoji velikosti ima izjemno strateško in gospodarsko vrednost. Na otoku se nahaja največji iranski naftni terminal, skozi katerega se steka kar 90 odstotkov iranske surove nafte. Nafta se s kopnega transportira po cevovodih do terminala, od koder jo natovarjajo na velike tankerje, piše BBC. 

Javno mnenje

Trumpu podpora strmo pada, vojna in rast cen zadala močan udarec

Terminal na otoku Harg omogoča natovarjanje zelo velikih tankerjev, ki lahko prevažajo do 85 milijonov galonov nafte. Zaradi bližine globokih voda ob otoku lahko tankerji hitro in učinkovito prevzamejo nafto, ki nato potuje po Hormuški ožini do Kitajske – glavnega kupca iranske nafte.

Hormuška ožina

Tako pomembna za prevoz nafte, da so Rusiji ukinili sankcije

Poleg tega otok Harg vključuje obsežno infrastrukturo: na severovzhodu je letališče z namestitvenimi objekti, na sredini pa kompleks zračne obrambe. Južni del otoka zavzema naftni terminal z več kot petdesetimi velikimi cisternami, tam so še drugi industrijski objekti in dva pomola za natovarjanje tankerjev. 

Otok Harg predstavlja tudi glavni vir prihodkov za Iransko revolucionarno gardo, ki nadzira iranski izvoz nafte. Zaradi tega je njegov strateški pomen za Iran primerljiv z eno glavnih "gospodarskih arterij", saj kakršenkoli moten izvoz neposredno vpliva na finančne in vojaške zmogljivosti države, piše BBC. 

Profimedia

Ali ga bodo Američani zasegli?

Že dlje časa se ugiba, ali bodo ameriške sile poskušale zavzeti otok Harg. Takšen poseg ne bi le zadušil iranskega izvoza nafte, temveč bi ZDA zagotovil strateško oporišče za morebitne napade na iranski celinski del.

Nova podražitev

Cena nafte znova divja: koliko dražja bosta bencin in dizel?

Viri za BBC navajajo, da v Pentagonu pripravljajo podrobne načrte za premik kopenskih sil v Iran. Na Bližnji vzhod je bilo napotenih dodatnih 3500 mornarjev in marincev. Tako Pentagon kot Bela hiša nista želela komentirati konkretnih premikov vojakov ali načrtov, a sta pa večkrat poudarila, da je možnost zasedbe otoka Harg na mizi.

Profimedia

Po mnenju varnostnega analitika Mikeyja Kaya bi zasedba otoka močno prizadela Iransko revolucionarno gardo, saj bi prekinila njen glavni vir prihodkov in omejila financiranje vojne. Teheran je tako v zadnjih tednih okrepil obrambne zmogljivosti na otoku Harg kot odgovor na grožnje. Na otok so poslali dodatne vojaške sile. 

Pogovori pri predsednici

Predsednica miri, Janša zaostruje: spor o legitimnosti volitev se poglablja

Zakaj ZDA še niso napadle naftne infrastrukture

Ameriška vojaška strategija se je doslej vzdržala napada na naftne objekte na otoku Harg, saj bi to povzročilo ogromno gospodarsko škodo Iranu in znatno stopnjevanje konflikta. Uničenje naftne infrastrukture pa bi verjetno povzročilo še višje svetovne cene nafte in sprožilo dodatne iranske napade na energetske objekte v regiji.

A analitiki se strinjajo, da bi napad na naftno infrastrukturo Harg otoka predstavljal ogromno tveganje za širitev konflikta, zato se ZDA do zdaj omejujejo na vojaške cilje, ki so neposredno povezani z obrambo in vojaškimi objekti otoka.