Profimedia

Najmanjši prebivalci morij so največji proizvajalci kisika na Zemlji. So tudi primarni vir hrane, so prvi člen v prehranski verigi, hrana za zooplankton, ki ga nato jedo večje morske živali. Zato spremembe fitoplanktona vplivajo na celoten ekosistem

Znanstveniki Centra za raziskovanje morja pri Inštitutu “Ruđer Bošković” iz Rovinja so v preteklih dneh objavili pomembno raziskavo, v kateri so prvič pokazali, kako se fitoplanktonske skupnosti spreminjajo skozi čas in prostor. Spremljali in razložili so, kako se fitoplankton obnaša in kako se njegovo vedenje spreminja zaradi različnih okoljskih pogojev, kot so temperatura, slanost morja ali količina hranil, poroča Glas Istre.

Znanstveniki so v zadnjem desetletju opazili, da so običajni vzorci razvoja in rasti fitoplanktona postali manj stabilni in predvidljivi. To pomeni, da se fitoplankton ne odziva več na okoljske razmere na načine, ki so jih znanstveniki prej zlahka predvideli.

Invazivne vrste v Jadranu

Severni Jadran igra ključno vlogo pri kroženju morske vode po celotnem Jadranu. Tako kot lahko spremembe v enem delu mesta vplivajo na promet po vsem mestu, lahko tudi spremembe bioloških, kemijskih in fizikalnih lastnosti severnega Jadrana vplivajo na živali po vsem Jadranu. Na primer, če fitoplankton ne more pravilno opravljati svoje vloge pri absorpciji ogljikovega dioksida ali proizvodnji kisika, ima to lahko velike posledice za vse morske živali in rastline, ki so za preživetje odvisne od zdravega in stabilnega okolja.

V raziskavi so torej zaznali bistvene spremembe v »obnašanju« fitoplanktona. Dejstvo je, da jadranski ekosistem ni več isti kot pred dvajsetimi leti. Najbolj viden pojav tega je prisotnost novih vrst rib, invazivnih vrst, med katerimi so tudi strupene, ki so prišle iz toplejših morij. Ker se Jadran segreva, so tu ostale in lahko povzročajo veliko škodo, saj nimajo naravnih plenilcev.

Spremembe so v veliki meri posledica podnebnih sprememb in človeškega vpliva na morsko okolje. Med največjimi problemi so odpadne vode, pa tudi način ravnanja z zemljo, uporaba herbicidov in pesticidov. Vse te snovi na kraškem terenu poniknejo v zemljo, nato pa prilezejo v morje.