Suša spreminja celino: Donavo razstreljujejo, Ren zavira gospodarstvo
Rekordno nizki vodostaji po Evropi ustavljajo jedrske elektrarne, ovirajo promet in gospodarstvo. V Romuniji Donavo razstreljujejo, da bi ohranili delovanje elektrarne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rekordno nizki vodostaji evropskih rek zaradi dolgotrajne suše in ekstremnih vročinskih valov vse bolj vplivajo na vsakdanje življenje. Od proizvodnje električne energije do ladijskega prometa in kmetijstva: posledice so že vidne po vsej celini. Analitiki opozarjajo, da podnebne spremembe evropske reke spreminjajo v vse manj zanesljiv vir energije ter vse manj predvidljivo prometno pot.
Največ težav povzročajo rekordno nizki vodostaji Donave in Rena, dveh ključnih evropskih plovnih poti, po katerih potujejo žito, naftni derivati, kemikalije in druge surovine. Zaradi plitvin ladje marsikje plujejo z močno zmanjšanim tovorom, ponekod pa je promet celo ustavljen. Hkrati pomanjkanje vode zmanjšuje proizvodnjo hidroelektrarn in otežuje delovanje jedrskih elektrarn, ki za hlajenje reaktorjev uporabljajo rečno vodo, piše Reuters.
Madžarska prvič po 44 letih ustavila jedrsko elektrarno
Najbolj odmeven ukrep prihaja z Madžarske. Zaradi rekordno nizkega vodostaja Donave so danes prvič po začetku obratovanja leta 1982 ustavili jedrsko elektrarno Paks, edino jedrsko elektrarno v državi.
Elektrarna, ki zagotavlja približno tretjino madžarske električne energije, za hlajenje uporablja vodo iz Donave. Zaradi dolgotrajne suše je elektrarna najprej postopoma zmanjševala proizvodnjo, nato pa so jo v nedeljo povsem ustavili. Po napovedih bi lahko ostala zaprta več tednov.
Madžarske oblasti so ob tem uvedle še dodatne varčevalne ukrepe. Od ponedeljka med 17. in 22. uro ustavljajo železniški tovorni promet, v državni upravi pa so uvedli delo na daljavo, kjer je to mogoče. Meteorologi medtem napovedujejo, da bi temperature v prihodnjih dneh lahko dosegle tudi 42 stopinj Celzija.
V Romuniji minirajo Donavo
Težave zaradi dolgotrajne suše niso omejene le na Madžarsko. Z rekordno nizkim vodostajem Donave se sooča tudi Romunija, kjer je moral državni proizvajalec jedrske energije zaradi pomanjkanja hladilne vode ustaviti enega od dveh reaktorjev v jedrski elektrarni Cernavodă, drugi pa bi lahko sledil kmalu zatem. V primeru popolne ustavitve bi država začasno izgubila približno petino proizvodnje električne energije.
Mobilizare maximă pe Dunăre. A avut loc o nouă detonare controlată a stâncii Pârjoaia, din zona brațului Bala https://t.co/m4cc2nHZjK pic.twitter.com/k3w7S5o3Ij
— TVR Info (@StirileTVR) August 3, 2026
Da bi zagotovili zadosten pretok Donave za hlajenje elektrarne, romunsko ministrstvo za obrambo izvaja nadzorovane eksplozije v rečnem koritu. Z ukrepom želijo izboljšati pretok vode in omogočiti nemoteno delovanje Cernavodă, poročajo romunski mediji.
Težave so tudi v Srbiji, kjer je proizvodnja največje hidroelektrarne Đerdap 1 padla na približno 20 odstotkov zmogljivosti. Nizek vodostaj otežuje tudi hlajenje termoelektrarn Kostolac, zato so morali zmanjšati proizvodnjo tudi tam. Tako Srbija kot Madžarska primanjkljaj električne energije nadomeščata z uvozom.
Posledice občuti tudi Francija, kjer so morali zaradi nizkih vodostajev in previsokih temperatur rek zmanjšati proizvodnjo v več jedrskih elektrarnah.
Rečni promet pod vse večjim pritiskom
Suša pritiska tudi na evropsko gospodarstvo. Na Donavi imajo romunski izvozniki žita vse več težav, saj zaradi plitvin številna pristanišča niso več dostopna za plovila. Žito morajo prevažati po cestah, kar pomeni višje stroške in nižje odkupne cene za pridelovalce.
Na Renu, najpomembnejši evropski notranji plovni poti, se je količina tovora, ki potuje med Rotterdamom in notranjostjo Evrope, od začetka julija zmanjšala za približno deset odstotkov. Najbolj prizadeti so prevozi kemikalij, naftnih derivatov, premoga in drugih razsutih tovorov, saj lahko ladje zaradi plitvega rečnega dna naložijo bistveno manj blaga.
Posledice občutijo tudi podjetja. Avstrijski energetski velikan Verbund ocenjuje, da je zaradi zmanjšane proizvodnje hidroelektrarn letos izgubil približno 370 milijonov evrov prihodkov, francoski EDF pa pričakuje približno desetodstotni padec letošnjega poslovnega izida. V Italiji se medtem porečje reke Pad sooča z velikim pomanjkanjem vode, kar ogroža pridelavo riža in oskrbo s pitno vodo na severu države.
Reke razkrivajo tudi pozabljeno zgodovino
Poleg gospodarskih posledic nizki vodostaji razkrivajo tudi zgodbe, ki so bile desetletja ali celo stoletja skrite pod gladino rek.
Na Donavi pri srbskem Prahovu so se ponovno pojavile razbitine nemških vojaških ladij, ki so jih ob koncu druge svetovne vojne potopili med umikom pred Rdečo armado. Nekatere še vedno vsebujejo neeksplodirano strelivo, zato predstavljajo nevarnost za plovbo. Pri Kladovem pa so se spet pojavili ostanki starih murv.
Na Hrvaškem so v Dravi pri osiješkem naselju Podravlje zaradi nizkega vodostaja odkrili približno 150 kilogramov težko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Na nevarni predmet je naletel občan, policijski pirotehniki pa so območje zavarovali ter bombo varno odstranili.
V Romuniji so ob Donavi našli tudi ostanke volnatega mamuta, na različnih delih Evrope pa arheologi poročajo o ostankih rimskih pristanišč, mostov in srednjeveških naselij, ki jih reke običajno skrivajo pod naplavinami. Vsak daljši sušni val tako razkrije del zgodovine, ki je bil dolga leta skrit pod vodo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
