Je šakal že na Koroškem? Lovci razkrili, kaj se dogaja
Na Koroškem niso nobena posebnost več volkovi in medvedi. Kaj pa šakal? Po družbenih omrežjih že krožijo ugibanja, lovci pa so enotni ...
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na družbenem omrežju Facebook so se konec tedna pojavili zapisi in ugibanja, da naj bi na območju Črne na Koroškem opazili šakala, in sicer na območju Javorja, Jazbine in Uršlje gore.
Informacija je med domačini hitro vzbudila pozornost, zato smo preverili, ali navedbe držijo. Za informacije smo se obrnili na lokalne lovce, ki so vsakodnevno prisotni v okoliških loviščih in dobro poznajo dogajanje na terenu. Zanimalo nas je, ali je mogoče prisotnost šakala na tem območju tudi dejansko potrditi.
Predsednik Lovske družine Pogorevc Marko Jelen pravi, da za prisotnost šakala nimajo potrditve. »Govori se marsikaj, ampak vsak pes še ni šakal,« je povedal Jelen. Kot dodaja, v lovski družini niso seznanjeni s tem, da bi bil šakal trenutno prisoten na območju, ki ga pokriva njihova lovska družina.
Po njegovih besedah so lovski čuvaji na območju zelo aktivni, vendar doslej niso opazili sledov, ki bi potrjevali prisotnost šakala. Prav tako v lovski družini za zdaj nimajo drugih zanesljivih informacij o njegovem pojavljanju. Tudi lov nanj je trenutno dovoljen. »Če bi ga kakšen lovec videl, bi ga zagotovo ustrelil,« je poudaril Jelen.
Na območju pa opažajo drugo spremembo – povečalo se je število divjih prašičev. Prav njihova prisotnost je v zadnjem obdobju bolj opazna, medtem ko za šakala za zdaj ni konkretnih dokazov.
Tudi v sosednjem lovišču šakala niso zaznali, so pa prisotni volkovi in medved
Podobno ugotavljajo tudi v Lovski družini Koprivna Topla iz Črne na Koroškem. Njihov predsednik Grega Vrabič pravi, da šakala v njihovem lovišču doslej niso zaznali. »Šakala nismo zaznali v naši družini. Če bi bil v lovišču prisoten, bi to pomenilo velik problem pri srnjadi. Lovci smo veliko v lovišču in bi ga zagotovo opazili, če bi bil prisoten, pa ga nismo,« pojasnjuje.
Kot dodaja, je na širšem območju prisotnost drugih velikih zveri dobro znana. »Pri nas so prisotni volkovi in medved,« pravi.
Prisotnost medveda na območju Olševe po njegovih besedah potrjuje tudi nedavni dogodek. Pred kratkim je medved na območju od Solčave proti Koroški pokončal ovce. Po odvzemu vzorca za analizo DNK iz blata je bilo potrjeno, da je šlo za medveda. »Tako lahko potrdim, da je na Olševi prisoten medved. Prav tako so prisotni volkovi,« dodaja predsednik lovske družine.
Če bi se pojavil šakal, bi bil to alarm
Lovci so pri spremljanju dogajanja v lovišču še posebej pozorni na spremembe v populaciji divjadi in pojav novih vrst. Pri tem imajo tudi dobre stike z avstrijskimi lovci na drugi strani meje.
»Smo v zelo dobrih odnosih z avstrijskimi lovci, s katerimi smo v stiku tudi zaradi volkov. Če bi se šakal potikal v naši bližini, bi nas zagotovo opozorili,« pravi.
Prisotnost šakala v lovišču bi bila po njegovih besedah pomembna informacija, saj bi lahko vplivala predvsem na srnjad. »Ni dobro, če imaš šakala v lovišču. Če bi bil, bi bil to za nas alarm,« poudarja.
Za zdaj tako ni potrditve, da se šakal zadržuje na območju Javorja, Jazbine, Uršlje gore oziroma širše na tem delu Koroške. Lovci obeh lovskih družin pravijo, da ga kljub rednemu spremljanju lovišč niso opazili.
Objave na družbenih omrežjih zato za zdaj ostajajo na ravni ugibanj. Pri prepoznavanju šakala je namreč potrebna previdnost, saj je mogoče žival, predvsem na večji razdalji ali v slabših svetlobnih razmerah, hitro zamenjati za psa ali drugo divjad.
Kdo je pravzaprav šakal in kje ga najdemo?
Po navedbah Lovske zveze Slovenije je šakal srednje velik predstavnik družine psov, ki je po videzu podoben volku in lisici. V Sloveniji tehta povprečno 10 do 12 kilogramov, zanj pa so značilne visoke noge, krajši rep in kožuh, ki je podoben volčjemu, vendar z več okrasto-oranžnimi odtenki. Pogosto je vidna tudi svetla proga na spodnji strani vratu.
Šakal je predvsem nočna žival, najbolj aktiven je ob mraku in zori. Je zelo prilagodljiv in velja za prehranskega oportunista oziroma vsejedca. Prehranjuje se z manjšimi sesalci, pticami, plazilci, dvoživkami in žuželkami, uživa tudi mrhovino ter rastlinsko hrano, predvsem sadje. Živi v parih oziroma družinskih skupinah, praviloma pa ima eno leglo na leto.
Danes tudi v višjih legah
Gre za zelo prilagodljivo vrsto, ki se je v zadnjih desetletjih močno razširila. Če je bil nekoč značilen predvsem za toplejša območja jugovzhodne Evrope, močvirnate nižine in stepe, ga danes opažajo tudi v hribovitih območjih in na nadmorskih višinah do približno 2000 metrov. Razširil se je tudi v nekatere države alpskega loka in proti severu Evrope.
Šakal vse pogostejši tudi pri nas: Kje so ga zabeležili najprej?
V Sloveniji so ga prvič zabeležili že v zimi 1952/53 v okolici Vrhnike, pozneje pa tudi na Zaplani, pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80. letih prejšnjega stoletja se je začel redno pojavljati v Istri, od tam pa se je postopoma širil proti osrednji Sloveniji. Leta 2008 so biologi na Ljubljanskem barju potrdili dve stalni teritorialni družini, nato pa se je šakal razširil še na druga območja države.
Danes je tako šakal v Sloveniji prisotna in razširjena vrsta, vendar to še ne pomeni, da je vsaka fotografija ali opažanje psa v naravi tudi šakal. Prav zato lovci ob domnevnih opažanjih opozarjajo na previdnost pri prepoznavanju živali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
