Pozor pri zalivanju in namakanju, grozijo globe do 1200 evrov
Trenutni vročinski val v Sloveniji spremlja tudi suša, a ne gre za slovenski unikum, z njo se namreč srečuje celotna Evropa.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kot je na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) povedala agrometeorologinja Andreja Sušnik, bodo trenutne vročinske razmere, ki bodo vztrajale večji del prihodnjega tedna, vodne vire dodatno obremenile in intenzivirale sušo v površinskem sloju tal.
Po besedah Sušnik je rdeča barva, ki nakazuje izjemno sušne razmere, najbolj intenzivna v osrednji, zahodni in jugovzhodni Evropi. »To pa so tudi idealni pogoji za požarno ogroženost, kar lahko tudi dnevno spremljamo v medijih,« je opozorila.
Začelo se je že spomladi
Začetek sušnih razmer se je začel že zgodaj spomladi, junijski vročinski val in kontinuirani vročinski valovi v juliju pa so zadevo samo še poslabšali, je opozorila Sušnik. Med glavnimi razlogi za nastanek suše pa je izpostavila toplo ozračje ter intenzivno izhlapevanje vode iz tal in rastlin.
Glede pojava sušnih signalov v Sloveniji pa je dejala, da so se prav tako začeli že v spomladanskem obdobju in to predvsem v površinskem sloju tal. »K sreči smo imeli izboljšanje stanja v maju, kar je razveselilo pridelovalce ozimnih poljščin, vendar je žal že zgodnji vročinski val polizal vlago iz tal, tako da smo bili soočeni z nadaljevanjem sušnih razmer tudi v juniju,« je spomnila.
Pojav ekstremnih vročinskih razmer, ki so bile v juliju in so napovedane tudi za prihodnje dni, pa bodo po njenih besedah vodne vire še obremenil in tudi intenziviral sušne razmere v površinskem sloju tal.
Kaj kaže sušomer
Po podatkih, ki jih je Arso v četrtek objavil na portalu Sušomer, so trenutno v državi izjemno sušne razmere v širšem osrednjem delu Slovenije ter v Spodnjem Posavju in v Podravju. Zelo sušne pa so na Zgornjesavskem, Goriškem ter v regijah jugovzhoda Slovenije.
Kot je opozorila Sušnik, je zaradi trenutnega vročinskega stanja zelo intenzivno izhlapevanje iz tal in rastlin. V zadnjem mesecu so na vseh postajah po državi zabeležili skoraj 14-dnevno visoko evapotranspiracijo. »To pomeni, da je iz zgornjega sloja tal izhlapelo med pet in šest litrov vode na meter,« je razložila.
Na Goriškem in na obalnem območju, kjer je vročina še intenzivnejša, pa je ta proces trajal ves mesec. »Tukaj je logično, da se sušne razmere zelo hitro poslabšajo. Govorimo o rapidnih oziroma hitrih sušah ali vročih sušah, ki nastanejo zaradi vročinskih valov,« je poudarila Sušnik.
Opozorila je tudi na nizke zaloge vode v vodotokih in podzemnih vodah. »V nekaterih regijah kolegi hidrologi omenjajo, da okrog 60 odstotkov merilnih mest kaže stanje nizkovodnih razmer,« je navedla. Ob tem je dodala, da se bodo ob dalj časa trajajočem vročinskem valu razmere še poslabšale.
Posledice na terenu
Glede posledic suše na terenu pa je agrometeorologinja dejala, da so trenutno najbolj na udaru travinje, koruza, zelenjadnice in nenamakani trajni nasadi. Opozorila je še na težave z vročinskim stresom za živali in s kakovostjo krme, ki bo verjetno zmanjšana.
Podatki Arsa kažejo, da smo se v Sloveniji od leta 2000 soočili s kar nekaj sušami, ki so povzročile veliko škodo v kmetijstvu. »Značilnost letošnjega leta in let, ki smo jih beležili po letu 2000, pa je, da imamo zelo zgodnji začetek suše že spomladi in dolgotrajen razvoj suše že od zime naprej. To se predvsem vidi v hidrološkem smislu, potem pa vročina stvar samo še intenzivira,« je pojasnila Sušnik.
Spomnila je, da kmetijske pridelave letos nista prizadeli samo suša in vročina, temveč tudi drugi dogodki, kot so toča in nalivi. »Kombinacija teh kaskadnih dogodkov seveda dela kmetijsko pridelavo nestabilno in povzroča škodo v kmetijstvu,« je sklenila.
Zalivanje in namakanje dovoljeno izključno na podlagi vodnega dovoljenja
Na direkciji za vode so zaradi daljšega obdobja brez padavin in povečanega odvzema vode iz vodotokov opozorili na pomen odgovorne rabe vode, spoštovanja določb zakona o vodah in pogojev, določenih z vodnimi dovoljenji za posebno rabo vode.
V zadnjih tednih namreč na terenu zaznavajo ekstremno povečanje črpanja vode s potopnimi črpalkami iz strug za zalivanje in namakanje. Zaradi daljše odsotnosti padavin in odvzemov vode so vodotoki ponekod že popolnoma izsušeni, s čimer so resno ogroženi habitati in preživetje vodnih organizmov.
Opozarjajo, da uporaba vodnih črpalk, nateg in drugih naprav za zajem vode iz strug vodotokov po zakonu o vodah predstavlja posebno rabo vode, za katero se zahteva pridobitev vodnega dovoljenja.
»Zalivanje in namakanje z odvzemom vode iz vodotoka je zato dovoljeno izključno na podlagi vodnega dovoljenja in skladno s pogoji, določenim v njem. To pomeni, da odvzem ni dovoljen, ko pretoki v strugi padejo pod Qes. Stanje na terenu redno spremljamo. Ob ugotovitvi, da gre za nedovoljen odvzem ali za kršitev pogojev iz vodnega dovoljenja, bomo nemudoma ukrepali in obvestili Inšpektorat za okolje in prostor,« so poudarili.
Na direkciji so opozorili še, da raba vode brez vodnega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji v njem predstavlja prekršek, za katerega so predvidene globa od 400 do 1200 evrov za posameznike. Za pravne osebe so še bistveno višje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
