EU svari Evropejce: Tudi v najboljšem primeru bo hudo
Evropa je zaradi vojne ne Bližnjem vzhodu pred novo energetsko krizo. Kako se EU po vojni v Ukrajini pripravlja na drugi veliki šok v štirih letih?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Evropska unija se ponovno sooča z resno energetsko krizo, ki prihaja le nekaj let po pretresih, povezanih z rusko invazijo na Ukrajino. Razmere na Bližnjem vzhodu ključno vplivajo na globalne tokove nafte in plina ter ustvarjajo nov pritisk na evropsko gospodarstvo in potrošnike.
Zaprtje Hormuške ožine, skozi katero poteka velik del svetovne trgovine z energenti, je povzročilo rast cen energije na svetovnih trgih, kar se že odraža tudi v Evropi. Čeprav za zdaj še ni fizičnega pomanjkanja goriva, obstaja realna možnost, da bi se razmere hitro poslabšale, zlasti v sektorjih, ki so močno odvisni od uvoza.
Pred nami so težki meseci, morda leta
Evropski komisar za energijo Dan Joergensen ob tem opozarja, da trenutne razmere niso zgolj kratkoročen cenovni šok. Ob predstavitvi ukrepov je poudaril, da gre za krizo, ki je po resnosti primerljiva z največjimi energetskimi pretresi v sodobni zgodovini.
“Ne gre za kratkoročno manjše zvišanje cen, ampak za krizo, ki je verjetno tako resna kot energetski krizi v letih 1973 in 2022 skupaj. To pomeni, da so pred nami zelo težki meseci, morda celo leta,” je dejal. Ob tem je dodal, da bo nadaljnji razvoj močno odvisen od dogajanja na Bližnjem vzhodu: "Tudi v najboljšem primeru bo hudo."
Po njegovih besedah mora biti Evropa pripravljena na različne scenarije: "Ker ne moremo predvideti vsega, moramo biti pripravljeni na vse." Kljub resnosti situacije pa meni, da je mogoče zaščititi najbolj ranljive prebivalce in najbolj izpostavljene gospodarske sektorje.
Previdnejši odziv kot leta 2022
Evropska komisija se na tokratno krizo odziva bolj previdno kot leta 2022. Namesto obsežnih intervencij na trgu pripravlja niz ukrepov, usmerjenih predvsem v stabilizacijo cen in zagotavljanje zanesljive oskrbe. Med ključnimi pristopi je zniževanje davčnih obremenitev na električno energijo, kar naj bi olajšalo položaj tako industriji kot najbolj ranljivim gospodinjstvom.
Hkrati želi EU prilagoditi davčni okvir tako, da bi elektrika postala cenovno ugodnejša od plina, s čimer bi spodbudila prehod na čistejše vire energije in zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv.
Nov mehanizem za spremljanje goriv
Pomemben del odziva je tudi vzpostavitev skupnega evropskega mehanizma za spremljanje proizvodnje, uvoza, izvoza in zalog goriv, pri čemer se bodo sprva osredotočili na letalsko gorivo. Namen tega sistema je hitrejše zaznavanje morebitnih motenj in boljše usklajevanje odziva med državami članicami.
V Bruslju napovedujejo tudi tesnejše sodelovanje z dobavitelji, letališči in letalskimi družbami pri iskanju alternativnih virov oskrbe ter pri optimizaciji razdeljevanja goriva med državami članicami.
Fokus na dizel in letalsko gorivo
Posebno pozornost EU namenja prav oskrbi z dizlom in kerozinom, saj sta ta energenta ključna za promet in logistiko, hkrati pa je Evropa pri njuni dobavi močno odvisna od uvoza. V primeru nadaljnjih motenj bi lahko prav ta segment postal eden najbolj ranljivih.
Zato EU razmišlja o dodatnih ukrepih, kot so obvezne zaloge in mehanizmi za prerazporejanje goriva med državami članicami, da bi preprečila resnejše motnje v prometu.
Zmanjševanje porabe energije
Del ukrepov je usmerjen tudi v zmanjšanje porabe energije. Evropska komisija državam članicam priporoča spodbujanje javnega prevoza, na primer z znižanjem cen vozovnic ali uvedbo brezplačnih prevozov za določene skupine prebivalstva.
Poleg tega naj bi države spodbujale bolj učinkovito rabo energije v gospodinjstvih, zlasti pri ogrevanju in hlajenju, ter okolju prijaznejši način vožnje. Predvidene so tudi finančne spodbude za naložbe v trajnostne tehnologije, kot so toplotne črpalke in sončni paneli.
Kot poudarja Dan Joergensen, je zmanjševanje porabe ključno tako za obvladovanje trenutne krize kot za preprečevanje prihodnjih težav: "Države članice spodbujamo, da storijo vse, kar lahko, da bi zmanjšali porabo. To bi bilo koristno v trenutni cenovni krizi, hkrati pa bi preprečilo težave z oskrbo v prihodnje."
Usklajeno evropsko ukrepanje
Po mnenju evropskega komisarja je ključ do uspešnega soočanja s krizo v skupnem delovanju. "Ukrepati moramo hitro in skupaj," je poudaril in dodal, da lahko prav usklajen evropski pristop ublaži najhujše posledice za prebivalstvo in gospodarstvo.
Kljub temu ostaja izziv dejstvo, da so nekateri ukrepi, zlasti na področju obdavčitve, odvisni od soglasja vseh držav članic, kar lahko upočasni njihovo izvajanje.
Brez radikalnih tržnih posegov
Za razliko od prejšnje krize Evropska unija za zdaj ne posega po bolj radikalnih ukrepih, kot so omejitve cen plina ali dodatne obdavčitve energetskih podjetij. Tak pristop odraža željo po ohranjanju stabilnosti trga in preprečevanju dodatnih motenj.
Hkrati kaže tudi na večjo pripravljenost evropskega energetskega sistema, ki je po preteklih krizah vseeno postal nekaj bolj raznolik in odporen.
Pospešek za dolgoročni energetski prehod
Sedanja kriza pa obenem pospešuje tudi dolgoročne strateške spremembe. Evropska unija želi še odločneje vlagati v obnovljive vire energije, jedrsko energijo in elektrifikacijo industrije ter ogrevanja.
V Bruslju napovedujejo, da bodo v prihodnjih mesecih predstavili tudi dodatne, bolj strukturne ukrepe, s katerimi želijo trajno zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
