Evropske države se odzivajo na Trumpove "grenlandske" grožnje s carinami
Evropske države so pokazale, da Grenlandije ne nameravajo kar tako prepustiti ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je posegel po svojem najljubšem orožju - carinami.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes stopnjeval prizadevanja za priključitev Grenlandije ZDA. Več evropskim državam je zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka.
Od 1. februarja bodo za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko, države, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojake, veljale 10-odstotne carine na vse blago, izvoženo v ZDA, je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. Dodal je, da bo te carine s 1. junijem zvišal na 25 odstotkov, kar bo v veljavi do sklenitve sporazuma o popolnem in celotnem nakupu Grenlandije.
"Dansko in vse države Evropske unije ter druge države smo dolga leta subvencionirali, tako da jim nismo zaračunavali carin ali drugih oblik nadomestila. Sedaj, po stoletjih, je čas, da Danska vrne dolg - na kocki je svetovni mir!," piše v Trumpovi objavi. Kitajska in Rusija želita Grenlandijo, Danska pa ne more ničesar storiti. "Trenutno imajo za zaščito dve pasji vpregi, eno so dodali pred kratkim," je bil kritičen. "Le ZDA pod predsednikom DONALDOM J. TRUMPOM lahko sodelujejo v tej igri, in to zelo uspešno," je poudaril in dodal, da nihče ne bo posegal po otoku, še posebej, ker da je ogrožena nacionalna varnost ZDA in celotnega sveta.
Ob tem je bil Trump oster do Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Finske, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost napotile manjše število vojaških častnikov ali drugih pripadnikov oboroženih sil. Zapisal je, da so odpotovale na Grenlandijo "z neznanim namenom". To je po njegovih besedah zelo nevarna situacija za varnost, zaščito in preživetje planeta.
"Te države, ki igrajo to zelo nevarno igro, so v igro vnesle raven tveganja, ki ni sprejemljiva ali trajnostna," je ocenil Trump. Kot je zapisal, je zato nujno, "da se za zaščito svetovnega miru in varnosti sprejmejo strogi ukrepi, da se ta potencialno nevarna situacija hitro in brez dvoma konča".
Odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost je sicer danes sprejela tudi Slovenija.
Ob koncu zapisa je Trump poudaril, da so ZDA pripravljene na takojšnja pogajanja z Dansko in/ali katero koli od teh držav.
Trumpova farsa se nadaljuje
Direktor danske gospodarske zbornice Brian Mikkelsen je bil med prvimi, ki se je odzval. Dejal je, da je na Trumpovo grožnjo s carinami potreben usklajen evropski odziv. "Trumpova farsa se nadaljuje. Ameriški predsednik ponovno uporablja carine kot grožnjo," je dejal Mikkelsen dejal in dodal, da to škoduje zaupanju v svetovno trgovino, škoduje pa tudi ameriškemu in evropskemu gospodarstvu.
Trump je v preteklosti večkrat ponovil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo, pri tem pa ni izključil niti možnosti prevzema s silo. Bela hiša je v četrtek sporočila, da nameščanje evropskih sil na Grenlandiji nima nobenega vpliva na načrte predsednika Trumpa o ameriškem prevzemu tega danskega avtonomnega ozemlja. Trump je že v petek državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom na Grenlandiji, zagrozil z uvedbo novih carin.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je izrazil presenečenje nad Trumpovo carinsko grožnjo. "Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, so namenjene ravno okrepitvi varnosti na območju Arktike," je dejal in dodal, da je v tesnih stikih z Evropsko komisijo in drugimi partnerji.
Posvetovanje z evropskimi partnerji so napovedali tudi v Berlinu in Parizu. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je grožnje označil za nesprejemljive, je napovedal enoten in usklajen evropski odziv v primeru potrditve carin. "Zagotovili bomo, da bo evropska suverenost ohranjena," je zapisal na družbenem omrežju X.
Britanski premier Keir Starmer je sporočil, da bi bila uvedba carin na uvoz iz zavezniških držav, ki si prizadevajo za kolektivno varnost zveze Nato, "povsem napačna". "To bomo naslovili v neposrednih pogovorih z administracijo ZDA," je povedal.
EU usklajuje odgovor
"Evropska unija bo vedno odločno branila mednarodno pravo, ne glede na to, kje bo treba, začenši na ozemlju držav članic EU. Za zdaj usklajujem skupni odgovor držav članic Evropske unije glede tega," je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Če želimo blaginjo, je treba povezovati trge, ne pa uvajati carin, je še povedal Costa.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
