Gospodarska odvisnost ZDA od Evrope kljub Trumpovim grožnjam narasla
Eurostat poroča o rasti blagovne menjave med EU in ZDA v letu 2025. Nova carinska politika Donalda Trumpa medtem ogroža lanske strateške dogovore.
Evropski statistični urad Eurostat je obelodanil najnovejše podatke za lansko leto. Zgodovinski pregled po navedbah Eurostata pokaže, da gre za najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih.
Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa poskuša omejiti uvoz ter zmanjšati ameriški primanjkljaj, a krivulja evropskega presežka kljub temu raste.
Trgovinski presežek Evropske unije v blagovni menjavi z Združenimi državami Amerike vztrajno raste in trenutno dosega skoraj dvesto milijard evrov.
Številke razkrivajo, da ameriški politični pritiski ne dosegajo svojega osnovnega cilja. Ameriško gospodarstvo kljub restriktivni politiki povečuje nakupe evropskega blaga.
Evropska unija je lani izvozila čez Atlantik za 3,4 odstotka več blaga, kar nanese 554 milijard evrov.
Eurostat pri tem ugotavlja, da ameriški trg ohranja visoko potrebo po evropskih farmacevtskih izdelkih in strojni opremi.
Obenem uvoz iz Združenih držav v Evropo prav tako raste, saj je lani poskočil za 4,8 odstotka na 354,4 milijarde evrov.
Evropska podjetja namreč pospešeno kupujejo ameriške energente, kar medsebojno gospodarsko prepletenost obeh celin zgolj poglablja.
Eurostatovi podatki jasno odsevajo burno dogajanje skozi leto. V prvem četrtletju lanskega leta sta uvoz in predvsem izvoz močno narasla, saj so podjetja hitela s pošiljkami pred grožnjami o novih dajatvah.
V drugem četrtletju je sledil opazen padec menjave. V tretjem četrtletju je uvoz še nekoliko zrasel, medtem ko je izvoz rahlo upadel. Ob koncu leta pa sta se znižala oba kazalnika.
Po strukturi blaga po navedbah Eurostata močno izstopajo zdravila in farmacevtski izdelki. Ta skupina predstavlja 29,0 odstotka vsega izvoza Evropske unije v Združene države in 17,0 odstotkov uvoza.
Med največjimi uvoznimi skupinami iz Amerike najdemo tudi nafto in naftne derivate, ki obsegajo 11,2 odstotka, ter zemeljski plin s 7,9 odstotka.
Sodišče razveljavilo carine in prineslo negotovost
Rast trgovine se dogaja v senci hudih trgovinskih napetosti. Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je dvajsetega februarja letos odločilo, da lanska uporaba izredne zakonodaje IEEPA ne daje pravne podlage za uvedbo širokih carin na uvoz blaga.
Kot poroča tiskovna agencija Reuters, je administracija predsednika Donalda Trumpa takoj zatem ukrepala po drugi pravni poti.
Bela hiša je namreč napovedala in 24. februarja uvedla začasno desetodstotno uvozno dajatev za obdobje sto petdeset dni, ob tem pa predsednik že napoveduje dvig na petnajst odstotkov po drugem zakonu.
Ameriška carinska služba je tako prenehala pobirati prejšnje dajatve, glede vračil uvoznikom pa še ni podala jasnih navodil.
Zaveze iz lanskega dogovora pod vprašajem
Visok delež energentov v uvozu ni naključen, temveč odraža lanske strateške dogovore.
Spomnimo, da sta strani 27. julija lani v škotskem Turnberryju dosegli okvirni dogovor o umiritvi spora.
Ameriška administracija je namreč pred tem grozila z višjimi stopnjami, z dogovorom pa so določili zgornjo mejo carin pri petnajstih odstotkih za večino evropskega blaga.
Evropska komisija je nato 21. avgusta objavila skupno izjavo. V njej piše, da Evropska unija namerava do leta 2028 nabavljati ameriške energente v pričakovani vrednosti 750 milijard dolarjev.
Dokument prav tako predvideva nakup ameriških čipov za umetno inteligenco v vrednosti vsaj 40 milijard dolarjev ter dodatne naložbe evropskih podjetij v Združenih državah, navaja portal Trade and Economic Security.
A najnovejše poteze Washingtona zdaj ogrožajo ta dosežen okvir.
Predstavniki Evropske unije od ameriške strani zahtevajo pojasnila in vztrajajo, da morajo Združene države spoštovati zaveze iz lanskega dogovora.
Agencija AP News izpostavlja, da Evropska komisija zahteva polno jasnost in poudarja, »da dogovor ostaja dogovor«.
Poslanci odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino so preložili glasovanje o ratifikaciji dogovora.
Ponovno se bodo sestali 4. marca, ko bodo ocenili, ali je Washington podal jasna zagotovila o spoštovanju dogovorjenih okvirjev.
Če se bo pritisk iz Washingtona stopnjeval, ima Evropska unija na voljo tudi tako imenovani instrument proti ekonomski prisili, ki velja od konca leta 2023.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.