© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Borka za državljanske pravice
Čas branja 1 min.

Stara je bila 15 let, ko se je zapisala v zgodovino, danes je umrla


S.R.
14. 1. 2026, 11.09
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V 87. letu starosti se je poslovila velika borka za državljanske pravice Claudette Colvin.

claudette-colvin
Profimedia
Claudette Colvin

1. decembra 1955 se je v mestu Montgomery v ameriški zvezni državi Alabama odvil pomemben dogodek, danes znan celotnemu svetu. Temnopolta aktivistka za človekove in državljanske pravice Rosa Parks na avtobusu ni želela odstopiti sedeža belcu, protestno dejanje pa se je končalo z njeno aretacijo, a je vse skupaj vodilo v bojkot avtobusnega prometa v mestu, iz katerega se je nato v času hude segregacije v ZDA rodilo ameriško gibanja za državljanske pravice pod vodstvom slavnega Martina Luthra Kinga.

A le malokdo ve, da je več mesecev pred Roso Parks, natančneje 2. marca 1955, v istem mestu v Alabami podobno protestniško dejanje izvedla takrat komaj 15-letna Claudette Colvin, a je njen protest pozneje zasenčila takrat že precej bolj poznana Rosa Parks. »Na sedež me je prilepila zgodovina,« je svoje dejanje leta pozneje opisala Colvin, ki je tudi sama zrasla v veliko borko za državljanske pravice.

Ameriško vrhovno sodišče je leta 1956 na podlagi tožbe, ki jo je Clovin vložila skupaj s tremi temnopoltimi aktivistkami, odločilo, da se mora rasna segregacija na avtobusih končati, pri čemer je sodba vplivala na javni prevoz po vsej državi, ter tudi na vlake, letala in taksije.

claudette-colvin
Profimedia
Claudette Colvin v mladosti.

Kot so danes potrdili v njeni fundaciji, je Claudette Colvin v 87. letu starosti umrla. »Za sabo zapušča dediščino poguma, ki je prispevala k spremembi toka ameriške zgodovine,« so zapisali.

Colvin, ki se je rodila leta 1939 v Alabami kot najstarejša med osmimi sestrami, so po poročanju STA sicer kasneje zaradi nezakonskega otroka izključili iz gibanja za državljanske pravice. Desetletja je delala kot medicinska sestra v katoliškem domu za starejše, v javnosti pa je postala znana leta 2009, ko je bila nagrajena biografija o njej. Šele leta 2021 pa je ameriško sodišče iz evidence izbrisalo zapis o njeni aretaciji zaradi motenja javnega reda leta 1955.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.