Kdaj se na Hrvaškem ne bo več treba ustavljati na cestninskih postajah?
Hrvaška počasi vstopa v novo prometno dobo. Klasične cestninske postaje, kjer so vozniki ustavljali in pri plačilu izgubljali živce, se poslavljajo, a ne še povsem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
To je pomembna informacija za voznike, ki se bodo tudi letos seveda odpravljali v južno sosedo, bodisi med prazniki ali poleti na dopust. Sicer bo sistem v celoti zaživel šele prihodnje leto, je pa že nekaj odsekov, kjer je nov način cestninjenja že v veljavi. In to velja upoštevati, ko in če se boste odpravili na pot v južno sosedo.
Dosedanji klasični način bo nadomestil popolnoma digitalen sistem cestninjenja, ki naj bi promet pospešil, zmanjšal zastoje in olajšal potovanja. A realnost je nekoliko bolj zapletena – gneča na cestah namreč ne bo kar izginila.
Konec ustavljanja, začetek digitalnega nadzora
Namesto zapornic bodo nad avtocestami postavljeni posebni portali z napredno tehnologijo. Kamere in senzorji bodo samodejno prepoznavali registrske tablice vozil ali naprave ENC ter na podlagi prevoženih razdalj obračunavali cestnino. Voznikom se tako ne bo več treba ustavljati, kar naj bi bistveno povečalo pretočnost prometa.
Uporabniki bodo morali svoja vozila registrirati v sistem. Na voljo bosta dve glavni možnosti: uporaba že znanega sistema ENC ali novega sistema samodejnega prepoznavanja registrskih oznak (APRP). Plačilo bo potekalo prek mobilne aplikacije ali neposredno z bančnega računa oziroma kartice – podobno kot pri sodobnih digitalnih storitvah.
Mobilni nadzor in visoke kazni
Prehod na digitalni sistem je velik organizacijski in tehnološki zalogaj, saj bo pokril celotno omrežje avtocest, ta pa meri okoli 1350 kilometrov, postavili bodo skupaj 212 portalov s 1744 kamerami in več kot 1200 oddajnikov. Istočasno pa imajo okoli 900 sodelavcev, ki so trenutno zaposleni za delo na plačilnih postajah, te pa bodo zaradi daljšega časa prehoda, sistem naj bi povsem zaživel šele marca 2027, prezaposlili, del pa jih bo šel v pokoj.
Da bi preprečili zlorabe, bo sistem podprt z mobilnimi nadzornimi enotami. Posebna vozila, opremljena s kamerami, antenami in računalniško opremo, bodo na terenu preverjala, ali imajo vozniki poravnano cestnino.
Če voznik ne bo registriran ali ne bo plačal, ga lahko ustavijo in kaznujejo. Kazni ne bodo simbolične – poleg plačila cestnine za prevoženi odsek je predviden tudi dodaten finančni penal, ki lahko v nekaterih primerih doseže več sto evrov, oziroma od 120 evrov dalje.
Izzivi: vreme, tehnologija in turistični valovi
Čeprav sistem obljublja večjo učinkovitost, ostajajo številni izzivi. Eden ključnih je zanesljivost tehnologije v slabih vremenskih razmerah. Megla, sneg ali močan dež lahko otežijo prepoznavanje registrskih tablic, kar lahko povzroči napake ali zamude pri obdelavi podatkov.
Dodatno kompleksnost prinaša turistična sezona. Hrvaške avtoceste so poleti izjemno obremenjene, zato bo sistem na veliki preizkušnji prav v času največjih prometnih konic.
Posebno pozornost namenjajo tudi tujim voznikom, predvsem starejšim, ki niso vešči uporabe mobilnih aplikacij. Zanje bodo na mejah vzpostavljene posebne kontrolne točke, kjer bodo lahko ročno vnesli svoje podatke in se vključili v sistem. Kljub temu pa lahko prav ta postopek na mejnih prehodih povzroči dodatne zastoje.
Zastojev ne bo konec
Čeprav digitalno cestninjenje odpravlja enega glavnih vzrokov za zastoje – ustavljanje na cestninskih postajah – prometnih konic ne more odpraviti v celoti. Ključni problem ostaja omejena kapaciteta avtocest, ki ob povečanem prometu preprosto ne zadošča.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da bodo zastoji še vedno del vsakdana, zlasti ob vikendih in v turistični sezoni. Razlika bo predvsem v tem, da se bodo kolone premaknile s plačilnih postaj na druge odseke cest.
Novi sistem naj bi postopoma zaživel na vseh avtocestah, kot omenjeno naj bi bil povsem nared čez eno leto, velik del pa že do novembra letos.
Poleg večje pretočnosti naj bi prinesel tudi okoljske koristi, saj bo manj ustavljanja in ponovnega speljevanja, kar pomeni manj izpustov.
Hkrati odpira vrata bolj prilagodljivemu ceniku. V prihodnje bi lahko vozniki plačevali nižjo cestnino v obdobjih manjšega prometa in višjo v času prometnih konic, kar bi dodatno vplivalo na razporeditev prometa.
Digitalizacija torej prinaša pomemben korak naprej, a brez čudežev. Ceste bodo bolj pretočne, vožnja enostavnejša, a gneča bo vsaj za zdaj še ostala.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
