Černobil: Nevidni sovražnik poslednje sovjetske bitke

Senka Dreu

2. 10. 2021, 04.00

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Čeprav se je tragedija prebivalcev ukrajinskega mesta v tedanji Sovjetski zvezi v svet zapisala kot černobilska, je bila v resnici pripjatska. Černobil se je imenovala le jedrska elektrarna, Pripjat pa je mesto ob njej, ki je po zgolj 16 letih obstoja propadlo, saj je oblast meščane izselila.

Evakuacija je bila nujna, a veliko prepozna, ker je od eksplozije, ki se je zgodila 26. aprila 1986 v četrtem reaktorju, preteklo več kot 30 ur, preden so odgovorni nesrečo sploh priznali, to pa je čas, v katerem je bila glavna škoda že storjena oziroma ukrepi zamujeni. Zaradi eksplozije je nastal radioaktiven oblak, ki so ga vetrovi raznesli preko Rusije, Belorusije in Ukrajine po vsej Evropi. Mnogi se še spomnimo, da so nam zaradi radioaktivnosti odsvetovali uživanje vrtnin in zlasti gob.

Boleča smrt z opeklinami do kosti

Danes se ve, da je do eksplozije prišlo zaradi človeške napake in napačne izvedbe varnostnega testiranja. Gasilci in delavci, ki so brez ustrezne opreme in znanja skušali odpraviti posledice katastrofe, so tako rekoč takoj zboleli. Nevidni radioaktivni sovražnik, ki ga imajo v Ukrajini za kar poslednjega v bitki, ki jo je bojevala Sovjetska zveza, je najprej povzročil močan glavobol in kovinski okus v ustih, sledili so hudi napadi kašlja, bruhanja in driske, nato pa so se pojavile krvavitve in opekline, ki so žrtvi pred smrtjo razžrle meso vse do kosti. Koliko življenj je terjala černobilska tragedija, ne bo nikdar znano, saj so oblasti te številke tajile, ljudi razselile in ne vodile evidenc o njihovem zdravju.

Poškodovani četrti reaktor so hermetično zaprli in nanj, da bi preprečili sevanje, zlili ogromne količine betona in ga oblekli v neke vrste sarkofag. Ostali trije reaktorji so kljub nevarnosti zaradi pomanjkanja energije v Ukrajini delovali še naprej, a zaradi požarov in drugih nezgod so enega za drugim postopno ugašali; zadnjega konec leta 2000, ko je elektrarna dokončno obstala in v njej dela le še nekaj vzdrževalcev. Po nesreči so na širšem območju Černobila pobili vse živali, tako domače kot divje, kolikor se je dalo, pa očistiti tudi okolico. Delavci so odstranili na tone površinske kontaminirane zemlje, posekali znameniti Rdeči gozd, ki ga je v rdečo obarval nuklearni oblak.

Obisk je varen, a nadzorovan

Čeprav je četrti reaktor še vedno speča, a tempirana bomba, je bilo sevanje na večini mest, kjer smo merili sevanje s pomočjo Geigerjevega števca, majhno. »Raven izpostavljenosti se med obiskom Černobila giblje od 130 do 2610 mikrosivertov na uro, torej tisočkrat manj od potencialno smrtonosne ravni. Približno takšnemu sevanju smo izpostavljeni na dolgem letu z letalom,« nam je pojasnila vodička Diana.

Preberite še ...