Profimedia

Evropski akt o digitalnih storitvah je že dlje časa trn v peti Washingtona. Gre namreč za prvo digitalno ureditev na svetu, v skladu katero so digitalna podjetja po vsej EU odgovorna za vsebine, objavljene na njihovih platformah. Leta 2022 sprejeta uredba, ki se uporablja od 17. februarja lani, namreč ureja delovanje spletnih posrednikov in platform, kot so spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne platforme za potovanja in nastanitve. »Glavni namen akta je preprečiti nezakonite in škodljive dejavnosti na spletu ter širjenje dezinformacij. Zagotavlja varnost uporabnikov, varuje temeljne pravice ter oblikuje pravično in odprto okolje spletnih platform,« so že pred časom navedli v Evropski komisiji. V EU želijo z aktom obenem tehnološke velikane prisiliti, da storijo več na področju odstranjevanja nezakonite vsebine, sovražnega govora in predvsem vsebin, povezanih s spolnimi zlorabami otrok.

Akt o digitalnih storitvah močno smrdi predvsem ameriških tehnološkim velikanom. Gre torej v prvi vrsti za denar in odgovornost, a se je Trumpova administracija odločila, da bo evropsko ureditev napadla z bolj populističnimi metodami. Že več mesecev namreč v prvi vrsti opozarjajo, da akt predstavlja grožnjo svobodi govora.

Depeša diplomatom

Tiskovna agencija Reuters se je zdaj dokopala do interne diplomatske depeše z dne 4. avgusta, ki jo je podpisal ameriški zunanji minister Marco Rubio in ki so jo prejeli ameriški diplomati v EU. V depeši z naslovom »zahteva po ukrepanju« naj bi Trumpova administracija navedla, da Evropska unija s svojimi prizadevanji za odpravo sovražnega govora in dezinformacij uvaja »neupravičene« omejitve svobode govora, akt o digitalnih storitvah pa te omejitve še zaostruje. Ameriško zunanje ministrstvo naj bi v depeši svoje diplomate na veleposlaništvih širom Evropske unije pozvala, naj to vprašanje redno izpostavljajo v pogovorih s predstavniki vlad v državah članicah in njihovimi pristojnimi organi na tem področju. Vestno naj bi jih opozarjali tudi, da ta akt za ameriška tehnološka podjetja predstavlja veliko finančno breme.

V skladu z depešo naj bi diplomati na vlade in pristojne pritiskali, naj podprejo »odpravo ali spremembo akta o digitalnih storitvah oziroma s tem povezanih nacionalnih zakonov oziroma zakonodaje EU, ki na spletu omejujejo svobodo govora.« Ob tem naj bi v depeši navedli konkretne predloge za spremembe zakonodaje in tudi argumente, s katerimi lahko prepričajo evropske uradnike.

Ameriško zunanje ministrstvo po navedbah Reutersa zadeve še ni komentiralo, prav tako čakajo na komentar podpredsednice Komisije Henne Virkkunen, ki je pristojna za področje tehnološke suverenosti in varnosti.

Kot je sicer znano, je akt o digitalnih storitvah tudi predmet trgovinski pogajanj med ZDA in Evropsko komisijo, a je tiskovni predstavnik Komisije Thomas Regnier že poudaril, da EU svoje zakonodaje na tem področju ne bo spreminjala in da akt »v trgovinskih pogajanjih ni na mizi.«