Profimedia

Starostniki, še posebej tisti, ki so obnemogli ali dementni, nimajo dostopa do zobozdravnika, kot je na voljo drugim pacientom. Številni svojci, ki skrbijo za svoje bližnje, se nemočno sprašujejo, kako naj uredijo zobozdravstveno oskrbo za starostnika, ki ima težave z zobmi ali drugimi boleznimi v ustih. Prevoz pacienta k zobozdravniku morajo oskrbovanci ali njihovi svojci plačati, druga možnost pa je, da jih sami peljejo k zobozdravniku. To pa za mnoge pomeni, da morajo vzeti dopust. Domovi za starostnike v večini primerov nimajo svojega zobozdravnika, starostnike, ki so obnemogli ali z demenco, pa je nemogoče pripeljati v zobozdravstveno ordinacijo. Domovom ni treba ukrepati in poskrbeti za obisk zobozdravnika. Svojci se morajo tako znajti po svoje.

»Imel sem priložnost, da sem reševal težave mame svoje pacientke. Bilo je zvečer, oskrbovanki v domu sem moral izpuliti zob, v okolju, ki ni zobozdravstvena ambulanta,« opiše svoje izkušnje Matej Praprotnik, zobozdravnik in strokovni vodja projekta Ustno zdravje pri zdravniški zbornici. Ta teden, ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, člani Zdravniške zbornice Slovenije v domovih za starejše občane izvajajo delavnice ustne higiene. Na njih s starostniki obnavljajo znanje o ustni higieni, izobražujejo tudi zaposlene v domovih, v zbornici pa želijo ob tem opozoriti na izzive, s katerimi se soočajo starejši.

Matej Praprotnik

Zobozdravniki opozarjajo na pomen preventive

Cilj zobozdravnikov v tednu ustne higiene je ozaveščanje starostnikov, da morajo skrbeti za ustno higieno, pri čemer jim pojasnijo povezavo zdravja zob s splošnim zdravjem. V tem tednu tako člani zdravniške zbornice v nekaj domovih starostnike učijo, kako skrbeti zase, kako čistiti proteze. Osebje domov pa izobražujejo, kako skrbeti za starostnike, ki sami ne morejo več poskrbeti za zdravje zob in ustne votline.

Z leti motivacija oziroma zavedanje o skrbi za zobe upadata, starostniki imajo slabše motorične sposobnosti, ob tem je telo še bolj obremenjeno zaradi zdravil, če pa v enačbo vključimo redke obiske zobozdravnika, je to recept za katastrofo, opozarja Praprotnik. »Na področju nege ali preventive imamo pri otrocih kar nekaj dobrih programov. V šolah se izvaja preventiva in preverjanje ustne higiene, medtem ko pri starostniku tega področja ne pokrivamo oziroma je neurejeno ter je na koncu prepuščeno domovom ali pa organizaciji domov,« še pove.

Dom na Fari

Zobozdravnica v domu za starejše

Pozitivna zgodba je prevaljski dom na Fari. Jeseni so v prostorih odprli svojo zobno ambulanto. Zobozdravnica je v ambulanti vsak ponedeljek štiri ure. Kot nam je povedala direktorica doma Helena Bezjak Burjak, se je vse začelo z zobozdravstvenim stolom, ki so ga v ravenskem zdravstvenem domu odpisali in ponudili domu za starostnike. V domu so uredili prostor za ambulanto in tudi našli zobozdravnico, ki je bila pripravljena delati s starostniki. Zdravstveni dom pa je moral urediti koncesijo za zobozdravnico. Večina oskrbovancev do odprtja ambulante sploh ni imela izbranega zobozdravnika, ostale so morali k zobozdravniku voziti svojci.

Takoj ko je zobozdravnica prevzela ambulanto, je pregledala vseh 190 stanovalcev, zdaj pa poskrbijo, da že ob sprejemu pregleda vsakega novega oskrbovanca. Takrat tudi naredijo načrt vzdrževanja ustne higiene, morebitnih popravil zob, protez. Tako imajo zdaj vsi svojo izbrano zobozdravnico, kar je velika dodana vrednost za stanovalce.

Našel se je tudi kak stanovalec, ki niti proteze ni imel, svojih zob pa tudi ne več, in je moral uživati pasirano hrano, nam je še povedala direktorica Bezjak Burjak. Ko so mu v domu uredili protezo, je njegovo življenje postalo kakovostnejše. 190 stanovalcem je torej življenje močno izboljšala odločitev, da zdravstveni dom podari zobozdravstveni stol.

Oskrbo bi morali urediti sistemsko

Direktorica ni seznanjena s tem, da bi obstajala kakšna strategija na tem področju, čeprav ureditev ambulante ni bila finančni mačji kašelj. Tako kot imamo urejeno prisotnost zdravnika, bi morali na državni ravni urediti zobozdravstveno oskrbo v domovih, je prepričana Bezjak Burjak. Da gre za sistemsko pomanjkljivost, pravi tudi Matej Praprotnik, ki je izpostavil še en pomen redne zobozdravstvene oskrbe. Gre za odkrivanje hujših bolezni, kot je na primer rak ustne votline.

Predvsem pa so posegi pri starejših zelo invazivni, kot je puljenje zob, zato je še pomembnejše, da zobozdravnik pozna pacienta, pozna tudi njegove druge bolezni ali osebne okoliščine. »Vse, kar si želimo, je, da bi se pojem preventive v javnosti poudarjal ne le v povezavi z otroškim zdravjem, zalivkami, čiščenjem in fluoriranjem zob, temveč tudi v povezavi s starostniki, da se izognemo zapletom pri ustnem zdravju. V številnih primerih je veliko že to, da ima starostnik navlažena usta, kar prepreči razrast bakterij, ki povzročajo največje težave v ustih,« zaključi Praprotnik.