Huda vročina: Kdaj mora delodajalec ukrepati in kdaj lahko delavec reče ne?
V pisarni največ 28 stopinj, na prostem posebni ukrepi nad 30. Kdaj lahko delavec odkloni delo in kaj ob vročini svetuje NIJZ?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenijo je zajel prvi vročinski val tega poletja, ob tem se vsako leto vedno znova odpira isto vprašanje: pri kateri temperaturi lahko delavec zakonito odkloni delo oziroma mora delodajalec delo ustaviti? Odgovor ni enostaven. Slovenska zakonodaja namreč večinoma ne določa ene same "prepovedne temperature", temveč od delodajalcev zahteva, da glede na okoliščine zagotovijo varne in zdrave delovne pogoje.
Kljub temu obstaja nekaj pomembnih temperaturnih pragov, ki jih morajo poznati tako delodajalci kot delavci.
Zakonodaja od delodajalcev zahteva, da poskrbijo za varne delovne razmere, pri čemer morajo upoštevati vrsto dela, fizične obremenitve in vremenske razmere. Kljub temu pa obstaja nekaj pomembnih temperaturnih pragov, ki jih določajo pravilniki in kolektivne pogodbe.
V pisarni največ 28 stopinj
Za delo v zaprtih prostorih velja precej jasna omejitev. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da temperatura zraka v običajnih delovnih prostorih ne sme preseči 28 stopinj Celzija.
To ne pomeni, da lahko zaposleni ob 29 stopinjah preprosto odidejo domov. Pomeni pa, da mora delodajalec ukrepati in poskrbeti za primerne razmere, bodisi s hlajenjem, prezračevanjem, senčenjem ali drugačno organizacijo dela.
Zanimivo je, da predpisi ne določajo najnižje dovoljene temperature v pisarnah. Pravila govorijo le o tem, da mora biti temperatura primerna za delo in zagotavljati toplotno udobje zaposlenih.
Nad 30 stopinjami na prostem obvezni odmori
Bolj konkretna so pravila za delo na prostem. Če temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, morajo imeti delavci najmanj vsakih dve do tri ure vsaj 15 minut odmora. Delodajalec jim mora zagotoviti tudi brezplačne brezalkoholne napitke ter zaščito pred soncem in drugimi vremenskimi vplivi.
To še ne pomeni prepovedi dela. Pomeni pa, da brez teh ukrepov delo ni organizirano v skladu s predpisi. Ključno pravilo slovenske zakonodaje je, da mora biti delo varno. Če delodajalec ne zagotovi potrebnih zaščitnih ukrepov in obstaja neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, ima delavec pravico delo odkloniti, piše v zakonu o varnosti in zdravju pri delu. V praksi je verjetno meja med pravico na papirju in odločitvijo posameznika pogosto precej bolj zapletena.
Izogibajte se alkoholu, sladkim pijačam in kofeinu
Da vročina predstavlja resno tveganje za zdravje, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Visoke temperature lahko povzročijo dehidracijo, vročinsko izčrpanost, v najhujših primerih pa tudi vročinsko kap, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
NIJZ zato priporoča, da ljudje v vročih dneh redno pijejo tekočino, tudi če niso žejni. Najprimernejša je voda, medtem ko se je alkoholu, zelo sladkim pijačam in večjim količinam kofeina bolje izogibati, saj lahko pospešijo izgubo tekočine.
Pomembno je tudi, da se fizično zahtevnejša opravila, kadar je to mogoče, opravijo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko temperature niso najvišje. V najbolj vročem delu dneva, običajno med 10. in 17. uro, NIJZ svetuje omejevanje naporov na prostem ter umik v senco ali ohlajene prostore.
Pozornost velja nameniti tudi oblačilom. Priporočljiva so lahka, svetla in zračna oblačila iz naravnih materialov, na prostem pa pokrivalo za glavo in zaščita pred soncem. Delavci, ki so izpostavljeni neposrednemu soncu, bi morali imeti možnost rednih odmorov v senci ali hladnejšem prostoru.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na prve znake pregretja organizma. Med njimi so močna žeja, glavobol, omotica, utrujenost, slabost, mišični krči in zmanjšana zbranost. Če se pojavijo, je treba delo prekiniti, se umakniti na hladnejše mesto, popiti dovolj tekočine in se ohladiti. Posebej nevarni znaki so zmedenost, izguba zavesti ali zelo visoka telesna temperatura, saj lahko kažejo na vročinsko kap, pri kateri je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.
Na NIJZ ob tem opozarjajo, da so med najbolj ogroženimi skupinami starejši, kronični bolniki, nosečnice, otroci ter delavci, ki več ur opravljajo fizično zahtevna dela na prostem ali v prostorih, kjer se temperatura dodatno zvišuje zaradi delovnega procesa. Prav zato je ob vse pogostejših vročinskih valovih prilagajanje dela visokim temperaturam vse pomembnejši del zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
