Arhiv Lokalno.si

Kot smo poročali, novega občinskega svetnika, predstavnika romske skupnosti Danka Brajdiča sinoči ni bilo ne na sejo mestnega sveta ne na kasnejši pogovor v klubu LokalPatriot. Na t.i. Kekov večer ga je ob Silvu Mesojedcu in Matjažu Kumerju iz KS Bučna vas povabil Franci Kek.

Kek je pojasnil, da je Brajdič srečanje odpovedal zaradi groženj, zaprosil je tudi za policijsko varstvo, a ga ni dobil. Grozili naj bi mu iz romskega naselja Šmihel. Brajdiča je nadomestil novomeški svetnik Bojan Tudija iz Šmihela, ki pa je že uvodoma povedal, da lahko govori o romskem vprašanju na splošno in o razmerah v Šmihelu, da pa dogajanja v naselju Žabjak ne bo komentiral. Tako smo lahko slišali le znana stališča krajanov Bučne vasi in splošne ocene sobivanja z Romi v Novem mestu.

Predsednik sveta KS Bučna vas Matjaž Kumer je ponovil, da je srž težav zazidalni načrt iz leta 1985. Pred tem so Romi živeli v Prečni, od koder so se nato naselili na območje Žabjaka. Takratna oblast je medna zavedla krajane in jih ''prisilila'' v sprejetje tovrstnega načrta, po katerem je bilo tam načrtovanih 40 hiš. ''Med drugim so obljubljali, da se bo naselje uredilo in da se nikakor ne bo širilo. Sedaj pa vidimo, kjer smo. Koliko Romov se sploh nahaja tam ni znano, nelegalno pa bivajo na zemlljiščih 60-ih krajanov,'' je povedal Kumer in večkrat ponovil, da so v njihovi krajevni skupnosti tolikšne težave izključno zaradi velikega števila Romov v enem naselju, ki postaja rezervat in je po njegovih besedah tudi ekološka bomba.

Bojan Tudija je dejal, da razmere v Žabjaku pozna, a jih ne želi komentirati. V KS Šmihel je namreč drugače, saj Romi in krajani skupaj rešujejo težave. ''Ko ste vi zapirali krožišča, je mene poklical tedanji predsednik sveta KS Šmihel Štefan David, ki prihaja iz Prekmurja, in rekel, da bomo mi težave reševali drugače,'' je povedal Tudija.

Na te besede se je odzval Silvo Mesojedec: ''Tudi smo že večkrat želeli podobno ukrepati, pa ni šlo, ker ni bilo interesa. Skupaj s policisti smo oblikovali varnostni sosvet, povabili Rome zraven. In kaj se zgodi, ko karkoli predlagamo? Od 600, 700, ali koliko jih že je, sta vedno prišla le dva ali trije, od tega redno le Marko Stojanovič. Kako naj potem karkoli skupaj rešujemo?''  

Na večernem pogovoru je bilo slišati že znana mnenja sodelujočih o tem, da je težava kompleksna. Mesojedec je sicer poudaril, da je preveč poudarjeno prostorsko področje, urejanje naselij ipd., nihče pa ne govori o širšem projektu vključevanja Romov v družbo, njihovega izobraževanja in posledično zaposlovanja. Tudija je med drugim dodal, da se mu zdi dobra rešitev, da Romom občine ponudijo zemljišča v odkup. ''Moramo jim ponuditi možnost, da z nakupom postanejo lastniki zemlje, kjer si lahko kaj legalno zgradijo. Le tako bodo cenili lastnino. Ne strinjam se, da je za Rome dobro, če jim vse prineseš na krožniku,'' je povedal član sveta KS Šmihel.

Dotaknili so se tudi vprašanja romskega svetnika. ''Res se sprašujem, zakaj imamo romskega svetnika. Prvega, Tasiča so premlatili njegovi. Grm jih je ravno tako dobil in odstopil. Sedaj že vidimo, kako je z novim, z Brajdičem. In podobno je po drugih občinah,'' je rekel Mesojedec. Vsi trije gostje so se strinjali, da bi bilo bolje ustanoviti kakšen romski sosvet, kjer bi nenehno delali na reševanju romskega vprašanja, ki pa se na sleherni seji mestnega sveta ne omenja.

Zbrani so se tudi strinjali, da mora k reševanju težav bolj konkretno pristopiti država, saj lokalna skupnost sama ne zmore. Če je namreč govora o izobraževanju in zaposlovanju, ne nazadnje urejanju naselij, posegamo na področje posameznih ministrstev. A doslej je država po mnenju krajanov Bučne vasi reševala le individualne ekscese, dolgoročnih in konkretnih projektov pa ni. Regijska civilna iniciativa je o svojih težavah pisala tudi vsem ministrstvom sedanje vlade in v kabinet predsednika države. ''Le v kabinetu so se hitro odzvali in smo se sestali. Včeraj smo imeli sestanek na ministrstvu za pravosodje, od vseh ostalih nismo dobili nič,'' je zaključil Mesojedec.