##IMAGE-3028294##

Bliža se dan reformacije, ki nas opominja in spominja na naše prednike, ki so nam naredili in predali prve knjige v našem jeziku. Kako smo jih sprejeli in kaj bomo oddali prihodnjim rodovom? ''Naredite mi to deželo nemško,'' so ukazali Nemci. Med vojno je bilo. Sedaj pa smo kar sami v svobodni državi naredili svoj jezik bolj tuj kot naš. Vanj smo vnesli mnogo tujih besed, največ angleških, a tudi druge besede: spolne organe in razne dodatke, ki nič ne dodajo pomenu sporočila. Take primesi jezika so ogledalo naše osebnosti, naroda in srca. Veliko ''državnih in občinskih organov'' skrbi za jezik in dovoljuje tuja poimenovanja podjetij, lokalov, prodajaln. Tako se v naši deželi tujci počutijo kar domače. Tem tudi pomagamo, da se našega jezika ne naučijo, ker z njimi govorimo po njihovo. Tudi v Bruslju ni slišati našega jezika, orglice pa vendarle poznajo zaradi našega Slovenca gospoda Peterleta. Verjetno bi naši poslanci naše interese lažje razložili v svojem jeziku, a se raje lomijo z angleščino. Zato njihovi govori ne vsebujejo pravega ognja, s katerim bi nas lahko zastopali in razložili naš položaj. Tujci pa bi slišali zvok našega jezika, naše dežele. Nas je sram, da smo majhni in še vedno imamo svoj jezik? Ponosni bi morali biti nanj in na vse, ki so ga nam ohranili. Mi vendar nismo več le hlapci in dekle tujcem, zanje ni veljal naš domači jezik. Gospodarji so govorili nemško. V naši deželi Sloveniji bi naj vendar vladal slovenski jezik!

Ste tudi vi opazili, poslušali in slišali, kako je v našem jeziku veliko nepotrebnih besed, ki jezik le mažejo in onesnažujejo. Vas to moti? Vsaj za jezik lahko poskrbimo sami, če so že zemljo, zrak in vodo onesnažili »drugi«. Za svoje izražanje pa smo res odgovorni sami.

Če bomo pozorno prisluhnili sebi in drugim, bomo opazili in slišali, da marsikaj ne zveni slovensko in je nepotrebno v našem sporočilu. Zapišimo si te izraze, preverimo njihov pomen, ugotovite, če so res potrebni v našem sporočilu. Ali se veliko ljudi okrog tebe izraža podobno kot ti. Je kdo prvak v izražanju, polnem tujih besed in neprimernih domačih? Skušaj svoje sporočanje popraviti in se izogni »cvetkam«, ki onesnažujejo tvoj materin jezik. Sluh lahko izostrimo in smo bolj pozorni na čistost jezika. Nadzirali bomo svoje izražanje in ugotovili, da smo nehote zanemarili jezik svojih prednikov. Dokazali bomo, da nam je mar za dediščino, ki so nam jo pustili in bomo svoj jezik predali naslednikom brez tujih in nepotrebnih smeti. Čuvajmo ga, saj je odmev preteklosti, zvok sedanjosti in zven prihodnosti. Je most do ljudi, ki jih združuje in povezuje. Naj bo blag in prijazen! Pridružite se nam v skrbi za materin jezik!