ESČP: Slovenija ni odgovorna za prenesene stare devizne vloge LB v BiH
Slovenija ni odgovorna za terjatve iz naslova starih deviznih vlog v sarajevski podružnici Ljubljanske banke, ki so bile prenesene na privatizacijske račune v BiH.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Sodišče v Strasbourgu je v primeru Landika proti Sloveniji odločalo o pritožbi trojice državljanov BiH, ki jim na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni uspelo doseči izplačila stare devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici Ljubljanske banke.
Terjatev je bila namreč prenesena na privatizacijski račun, s katerim je upravljala Agencija za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine.
Sodišče je ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za te t. i. stare devizne vloge, kakor so se po razpadu Jugoslavije v državah naslednicah imenovala predhodno deponirana sredstva v tujih valutah, saj je bil prenos v skladu z zakonodajo BiH izveden brez sodelovanja LB.
Po mnenju sodišča tudi ni bilo dokazano, da bi bila Slovenija odgovorna za pomanjkljivosti v ureditvi in upravljanju privatizacijskega sistema v BiH ali za dejstvo, da je bil prenos terjatev izveden brez soglasja varčevalcev.
Odločitve slovenskih organov ustrezno utemeljene
Sodišče je opozorilo, da so bila ta vprašanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih, v katerih so pravni prednik pritožnikov, nato pa tudi pritožniki sami, lahko polno sodelovali. Odločitve slovenskih organov, ki so zavrnili njihov zahtevek, so bile po mnenju sodišča ustrezno utemeljene.
Slovenija tako glede na odločitev, ki jo je sprejel senat sedmih sodnikov, ni kršila prvega člena protokola številka 1 k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na varstvo premoženja.
Sodišče je tokrat prvič odločalo o primeru deviznih vlog, ki so bile v 90. letih preteklega stoletja s podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, in so jim slovenski organi zato zavračali poplačila iz sklada za nasledstvo.
Tega je Slovenija ustanovila po pilotni sodbi ESČP v zadevi Ališić iz leta 2014, ki je odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu naložila Sloveniji, čeprav je ta vztrajala, da bi moralo biti to vprašanje del reševanja nasledstvenih vprašanj.
Na sklad so upravičenci vlagali zahtevke za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog. Leta 2015 je Slovenija sprejela tudi poseben zakon za izvršitev sodbe, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb.
Varčevalcem, ki so imeli na dan 31. decembra 1991 sredstva na deviznih računih v sarajevski ali zagrebški podružnici LB, je zakon omogočil povrnitev teh sredstev skupaj z obrestmi. Ni pa to veljala za sredstva, ki so bila že izplačana ali prenesena na druge račune, vključno s posebnimi privatizacijskimi računi, kar velja tudi v primeru Landika.
Rok za vlaganje zahtevkov v sklad se je sicer iztekel konec leta 2017, izplačila, ki jih je izvedel, pa znašajo približno 302 milijona evrov.
Slovenija pozdravlja odločitev
Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Na ministrstvu za finance pravijo, da so ves čas poudarjali, da je Slovenija pravilno in v celoti izvršila sodbo v zadevi Ališić in da zaradi prenosa t. i. starih deviznih vlog na privatizacijske račune v Federaciji BiH odgovornost Slovenije za poplačilo teh vlog ni podana.
Ob tem sicer obžalujejo, da po vsem tem času od razpada SFRJ posamezniki še vedno ne morejo neovirano dostopati do svojega premoženja. "Prav zato, da bi se uredila tudi ta vprašanja, bo Slovenija še naprej vztrajala, da se odprta nasledstvena vprašanja čim prej uredijo v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva," so napovedali.
Visoka predstavnica za nasledstvo Mateja Vraničar Erman je ob tem izpostavila dve dimenziji primera. "Sodišče se je dotaknilo civilnopravnega razmerja med varčevalcem in banko, ni pa odločalo o nasledstveni dimenziji tega primera," je dejala in poudarila, da mora biti slednja urejena med državami naslednicami.
"Posledica nezmožnosti držav naslednic, da se dogovorijo o nasledstvu jamstva za devizne vloge, je tudi ta obžalovanja vredna situacija, v kateri posamezniki ne morejo prosto razpolagati s svojim premoženjem," je menila. Slovenija po njenih besedah ostaja zavezana dokončni in popolni ureditvi vseh nasledstvenih vprašanj v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
