Nov kriminalni trend osvaja Evropo, Slovenija ni izjema
Za nekaj deset evrov bakra storilci povzročijo več tisoč evrov škode. Kraje kablov z električnih polnilnic zato niso zgolj običajne tatvine, temveč vse večji problem za infrastrukturo prihodnosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V zadnjem mesecu so v Ljubljani neznanci odrezali polnilne kable z več hitrih (DC) polnilnic Petrola, pa tudi s še nepriključenih Teslinih polnilnic v BTC. Policijska uprava Ljubljana je samo julija na svojem območju obravnavala najmanj štiri takšne primere, podobne kraje pa so v zadnjih mesecih zaznali tudi drugod, med drugim februarja v Mariboru.
Kot ob tem poudarjajo v Društvu E-mobilnost Slovenija, primeri kažejo na organiziran vzorec delovanja. »Modus operandi« je povsod enak: kriminalne skupine ponoči iščejo osamljene hitre (DC) polnilnice, predvsem tam, kjer ni videonadzora, ob trgovskih središčih ali na avtocestnih počivališčih. Tarča so polnilni kabli oziroma baker v notranjosti, čeprav je vrednost pridobljene kovine neprimerljivo manjša od škode, ki jo s tem povzročijo.
Trend iz Nemčije osvaja Evropo
Z največjim valom tovrstnih tatvin se sooča Nemčija. Družba EnBW je zabeležila že več kot tisoč odrezanih kablov na več kot 170 lokacijah, podobno tudi Ionity in Mer. Na Poljskem in Madžarskem je fenomen novejši, vendar se hitro širi vzdolž glavnih prometnih koridorjev. Glede na hitrost širjenja tovrstnih tatvin po Evropi bi bilo naivno pričakovati, da bo Slovenija ostala le pri enem primeru, so prepričani v drutštvu.
Majhen plen, velika škoda
Sam kabel je za tatove razmeroma skromen plen, na črnem trgu vreden le okoli 30 do 50 evrov. Prava vrednost ni v bakru, temveč v tehnologiji, ki jo vsebuje: integriranem tekočinskem hlajenju (glikol/olje), temperaturnih senzorjih in komunikacijskih povezavah.
Pred ponovnim zagonom polnilnice je treba varno odklopiti sistem, preveriti visokonapetostne sklope, zamenjati celoten kabel, ponovno napolniti in odzračiti hladilni sistem ter kot pri merilni napravi opraviti še preverjanje delovanja in varnostni pregled.
Pri manjših 50-kilovatnih polnilnicah strošek novega kabla z osnovno montažo znaša okoli 500 evrov, vendar se zaradi prihoda serviserja, dela na terenu in ponovne overitve delovanja končni strošek hitro približa 1000 evrom. Pri zmogljivejših HPC-kablih z aktivnim hlajenjem pa nemški operaterji poročajo o stroških med 3000 in 7000 evri na kabel, brez upoštevanja izgubljenega prihodka zaradi nedelujoče polnilnice.
Popravilo lahko traja tudi več tednov, zato največja težava pogosto ni cena novega kabla, temveč izpad infrastrukture. Za voznike električnih vozil to ni zgolj neprijetnost: nedelujoča hitra DC-polnilnica na pomembnem prometnem vozlišču lahko pomeni, da poti ni mogoče nadaljevati, če je najbližja delujoča polnilnica predaleč.
Več kot le tatvina
V Društvu E-mobilnost Slovenija so prepričani, da so hitre polnilnice infrastruktura javnega pomena, od katere je vse bolj odvisna vsakodnevna mobilnost, in ne le zasebna lastnina operaterja.
Pri nas bi bilo takšno dejanje po veljavni zakonodaji najverjetneje obravnavano kot tatvina (204. člen KZ-1), za katero je predvidena kazen do treh let zapora. Če bi šlo za organizirano delovanje več storilcev ali za večjo povzročeno škodo, bi lahko prišla v poštev tudi opredelitev kot velika tatvina (205. člen KZ-1) oziroma poškodovanje tuje stvari z veliko povzročeno škodo (220. člen KZ-1), kjer zakon predvideva do pet let zapora.
Kritična infrastruktura prihodnosti
Po mnenju Društva E-mobilnost Slovenija bi bilo treba v prihodnje razmisliti o strožji obravnavi takšnih dejanj, zlasti kadar povzročijo izpad infrastrukture širšega pomena. Hitre polnilnice sicer trenutno niso izrecno opredeljene kot kritična infrastruktura, vendar njihov pomen z razvojem električne mobilnosti hitro narašča.
Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI-1, 2024), ki je bil posodobljen tudi zaradi uskladitve z evropsko direktivo CER (Critical Entities Resilience) , med ključne sektorje že uvršča energetiko. Morebitna širitev te opredelitve bi v prihodnosti lahko zajela tudi dele polnilne infrastrukture, če bi njihovi izpadi predstavljali resnejše posledice za uporabnike in gospodarstvo.
Sodna praksa v tujini
Nekatere evropske države so po navedbah Društva E-mobilnost Slovenija že naredile ta »premik v logiki«. Na Poljskem je sodišče v Głogówu v enem prvih odmevnih primerov v regiji storilcu za krajo dveh kablov s polnilnice Powerdot izreklo osem mesecev pogojnega zapora, 240 ur družbenokoristnega dela in povrnitev škode v višini 15.500 zlotov (približno 3600 evrov).
Tudi v Nemčiji se je sodna praksa začela premikati v podobno smer. Sodišče v Leipzigu je enega od primerov prvič opredelilo kot poškodovanje dobrine javnega pomena (gemeinschädliche Sachbeschädigung) – torej kot dejanje, ki presega običajno poškodovanje zasebne lastnine. Obdolženec je bil obsojen na 20 mesecev zapora, a sodba še ni pravnomočna zaradi vložene pritožbe.
Na Madžarskem policija podobne primere prav tako obravnava strožje in jih povezuje s poškodovanjem naprav javnega pomena. Glavni izziv ostaja odkrivanje storilcev, saj ukradeni material pogosto hitro zapusti državo, preden ga je mogoče povezati s konkretnim kaznivim dejanjem.
Kje končajo ukradeni kabli?
Legalni odkupovalci, kot je pri nas Dinos, zaradi zahtev po identifikaciji in sledljivosti za organizirane tatove niso zanimivi, zato material praviloma išče pot na črni trg. Tam se po odstranitvi izolacije ali predelavi spremeni v neprepoznaven materjal, s čimer izgine tudi ključna sled za preiskovalce.
Proizvajalci se zaradi problematike že usmerjajo stran od bakra. Aluminij ima na odpadu zelo nizko vrednost, s čimer tatovom v veliki meri odvzame finančni motiv. Razvoj gre hkrati v smer tanjših vodnikov z naprednejšim hlajenjem – manj kovine ob enaki zmogljivosti – ter vgrajevanja forenzičnih mikromarkerjev in edinstvenih serijskih oznak, ki bi omogočili hitro prepoznavo ukradenih kablov ob poskusu preprodaje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
