Najstniki zlahka obšli prepoved uporabe družbenih omrežij
Pri prepovedi družbenih omrežij za mlade, kar načrtuje tudi Slovenija, je prišla lekcija iz Avstralije. Kako smiselna bi bila takšna zakonodaja v Sloveniji?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Avstralija je decembra lani postala prva država, ki je najstnikom, mlajšim od šestnajstih let, v celoti prepovedala dostop do družabnih omrežij. V ločenem zakonu je avstralska vlada nedavno odredila še zahtevo, da morajo generativni klepetalni roboti, ki jih poganja umetna inteligenca, mladoletnikom preprečiti dostop do določenih vsebin, kot so denimo pornografija, ekstremno nasilje, samopoškodovanje in prehranske motnje.
Podjetja, katerih generativni modeli zakona ne bodo upoštevali, čaka zajetna, skoraj 30 milijonov evrov težka kazen. Obenem se je Avstralija postavila ob bok Veliki Britaniji, Franciji in številnim ameriškim zveznim državam, ki od pornografskih spletnih mest zahtevajo strogo preverjanje starosti svojih uporabnikov.
Težave pri izvajanju zakona: vzpon VPN-jev
A splet vedno najde rešitev, tudi v Avstraliji. Najstniki vse od uveljavitve novega zakona namreč na svoje naprave mrzlično prenašajo virtualna zasebna omrežja (VPN). Aplikacije VPN omogočajo, da se lokacija uporabnika prikaže nekje drugje od dejanske države bivanja, kar pomeni, da lahko uporabniki do spletnih mest za odrasle kljub novi zakonodaji dostopajo praktično brez težav.
Aplikacije, ki nudijo storitve virtualnih zasebnih omrežij, so v nekaj mesecih postale med največkrat prenesenimi v Avstraliji. Če pogledamo številke:
Aplikacija Super Unlimited Proxy je s 40. mesta po prenosih napredovala na sedmo, Proton VPN s 174. na 19. in NordVPN s 189. mesta na trinajsto.
Podobno se je po uvedbi preverjanja starosti na spletnih straneh za odrasle zgodilo tudi v Združenem kraljestvu. Štiri od petih najpogosteje prenesenih aplikacij v trgovini Apple App Store so bile aplikacije virtualnega zasebnega omrežja.Denimo ponudnik Proton VPN je poročal o kar 1800-odstotnem povečanju prenosov svoje aplikacije na tem območju.
Je podobna zakonodaja v Sloveniji sploh smiselna?
V začetku februarja je podpredsednik vlade Matej Arčon po terenski seji vlade v Dravogradu povedal, da je tudi slovenska vlada potrdila izhodišča, ki bodo po obravnavi strokovnjakov prerasla v pripravo zakonske podlage. Pri tem se Slovenija najbolj ozira na podobne poskuse v Evropi, družabna omrežja pa bi omejili ali v celoti prepovedali osebam, mlajšim od petnajstih let.
Julija Menoni, svetovalka pri centru za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout, razlaga, da nekateri strokovnjaki kljub obstoju in čedalje večji razširjenosti zasebnih virtualnih omrežij, takšne zakonodaje ne smatrajo kot neučinkovite: "Strokovnjaki in javni govorci, ki zastopajo takšen ukrep, poudarjajo, da je vsako oteževanje dostopa vsaj delno učinkovito - s tem namreč odpade del populacije, ki v pretentanje sistema ne bo pripravljen vložiti toliko truda."
Tudi VPN-ji so lahko varnostno tveganje
Tadej Hren iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT je opozoril še na varnostna tveganja razširjene uporabe zasebnih virtualnih omrežij: "Če se predvideva, da bo ena od posledic prepovedi tudi povečana uporaba VPN storitev, to lahko predstavlja dodatno varnostno tveganje. Ponudnikov VPN storitev je zelo veliko, žal pa niso vsi vredni zaupanja."
"Verjetno bi mladi iskali predvsem ponudnike, ki ne zahtevajo plačila, prav pri teh ponudnikih pa obstaja realna možnost, da njihov poslovni model temelji na prodaji podatkov njihovih uporabnikov, npr. preko vstavljanja oglasov, preusmerjanja prometa na tretje spletne strani, distribuciji zlonamerne kode in tako naprej. Posledično to pomeni odpiranje vrat nevarnostim in kibernetskim tveganjem, ki jih sicer ne bi bilo."
Menoni ob tem dodaja, da so pri organizaciji Logout veseli, da so evropski in slovenski načrti za implementacijo "avstralskega" ukrepa bolj premišljeni in previdni tako pri zbiranju podatkov kot samem predstavljanju ideje: "Iz avstralskega primera se lahko marsikaj naučimo. Od ustreznega in primernega poimenovanja zakona, ki poudarja odgovornost digitalnih podjetij, in ne mladostnikov samih, do zelo nevarnih načinov preverjanja starosti ter o spremljevalnih ukrepih ob uvedbi zakona."
Ogrožena zasebnost na spletu
Najglasnejši kritiki avstralskega pristopa se sklicujejo predvsem na vprašanje zasebnosti. Dejansko izvajanje prepovedi namreč spletnim platformam nalaga preverjanje starosti uporabnikov, kar pogosto vključuje zbiranje občutljivih osebnih podatkov, kot so identifikacijski dokumenti, biometrični podatki ali analize obrazov.
Kritiki pri tem opozarjajo, da se s takšnim preverjanjem starosti ustvarjajo nove baze občutljivih podatkov, ki lahko postanejo tarča zlorab, kibernetskih napadov ali preprosto orodje, s katerim oblast ali velika podjetja ne bi smela upravljati. Poleg tega obstajajo pomisleki, da bi množično preverjanje identitete lahko vodilo v širši nadzor uporabnikov interneta ter oslabilo načelo anonimnosti na spletu, ki je pomembno predvsem za zaščito svobode izražanja.
Je prepoved edina dolgoročna rešitev?
Menoni poudarja, da je prepoved družabnih omrežij najstnikom lahko ena izmed dolgoročnih rešitev varnega spleta za mlade, nikakor pa ne more biti edina. "Splet obsega veliko več kot le družbena omrežja, če se pa zgledujemo po recimo avstralskem zakonu, vidimo, da je tudi izbor prepovedanih aplikacij zelo vprašljiv." Dodaja, da organizacija Logout podpira načelno idejo, da mladostniki do 15. ali 16. leta starosti še ne uporabljajo družabnih omrežij, oziroma jih uporabljajo pod starševskim nadzorom.
"Pri zmanjšanju tveganja za problematično uporabo in zasvojenost pa bi bilo najbolj učinkovito same vsebine narediti manj zasvajajoče in bolj varne z minimizacijo tveganja za vse vrste spletnega nasilja, od spletnih prevar do nadlegovanja in izsiljevanja. Tudi mladostniki, ki jih bo tovrsten zakon zajel, bodo ob kasnejši starosti prišli v stik s temi vsebinami in glede na zasvojitveni potencial digitalnih vsebin niti odrasli možgani niso imuni na zasvojenost," je bila jasna.
Sicer Logout močno podpira tudi nekatere druge ukrepe za zaščito in regulacijo na spletu:
Prepoved in umik najbolj zasvajajočih lastnosti digitalnih vsebin, kot je denimo možnost neskončnega drsenja in invazivni algoritmi, hitrejše ukrepanje ob vseh oblikah spletnega nasilja (z nujno vključitvijo ljudi, ne le pregledom s strani robotov), kazni za digitalne korporacije in platforme, ki kršijo zastavljena pravila, ki so dovolj velike, da organizacijam predstavljajo resno tveganje za izgubo dobička ali ugleda, omejevanje ali prepoved oglaševanja spletnih iger na srečo in regulacijo prikritega oglaševanja, lažnih novic in jasno označevanje, ko je vsebina ustvarjena z umetno inteligenco.
Menoni je ob tem dodala, da bo Logout predlog zakona o prepovedi družabnih omrežij najstnikom podprl, če bo premišljen, karseda skrben glede varstva podatkov in le del širšega načrta reševanja težav, ki so nastale zaradi pretirane uporabe digitalnih vsebin in njihovega nereguliranega razcveta.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
