Profimedia

Samozaposleni v kulturi morajo, ne glede na pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, od 1. julija na podlagi Zakonoa o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) plačevati prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO).

Višina prispevka za DO za samozaposlene v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost je dva odstotka od zavarovalne osnove (okrog 1400 evrov), kar znese dobrih 28 evrov mesečno (na ministrstvu bodo medtem samozaposlenim še nadalje plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo ter za primer brezposelnosti).

Kulturna ministrica Asta Vrečko v javnosti pojasnjuje, da je prispevek za DO "solidarnostni mehanizem". Toda dejansko bodo običajno zaposleni plačevali en odstotek, en odstotek pa delodajalec, samozaposleni v kulturi, mnogi že tako na robu revščine, pa bodo plačevali "dvojno", saj hkrati nastopajo v vlogi zaposlenega in delodajalca.

Dobrih 28 evrov bo plačal tudi običajno zaposleni z mesečno plačo 2900 evrov bruto. Cenzus za pridobitev pravice do plačila prispevkov za samozaposlene v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost je medtem okoli 1800 evrov bruto mesečno.

Zmeda z emajli in v glavah samozaposlenih

Mnogi samozaposleni v kulturi so zmedeni, saj so 3. junija najprej s strani kulturnega ministrstva prejeli emajl, da se od vključno 1. julija 2025 dalje zbirajo prispevki za obvezno zavarovanje za DO v skladu z ZDOsk-1: "Za samozaposlene v kulturi je plačevanje urejeno enako kot za druge oblike samozaposlitve in samostojne podjetnike. Prispevek za dolgotrajno oskrbo se plačuje v višini 2 odstotka mesečnih prihodkov."

bralec

A že čez nekaj ur je sledilo novo sporočilo, v katerem je kulturno ministrstvo navedlo: "V zvezi s predhodno poslanim obvestilom vas obveščamo, da navedba o višini 2 odstotka mesečnega prihodka in način plačevanja prispevka, ki sta omenjena v predhodnem sporočilu ne bosta veljala. V kratkem bo FURS oblikoval jasna navodila glede višine prispevka za dolgotrajno oskrbo za samozaposlene v kulturi in način plačevanja prispevka."

bralec

Kakšna so torej jasna navodila glede višine prispevka za dolgotrajno oskrbo za samozaposlene v kulturi in način plačevanja prispevka, smo povprašali ministrstvo za delo, ki je pripravilo zakon o dolgotrajni oskrbi, a so se vprašanja nekje očitno izgubila.

Po dveh mesecih molka so samozaposleni v kulturi 3. avgusta prejeli še tretje sporočilo kulturnega ministrstva, tokrat z navodili plačevanja prispevka za DO, zganili pa so se tudi na ministrstvu za delo, kjer so na naše poizvedovanje posredovali enak zapis.

"Vrednost prispevka za DO za samozaposlene v kulturi je 2 dostotka od zavarovalne osnove. Minimalna zavarovalna osnova znaša 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače (znesek zavarovalne osnove v letu 2025 znaša 60 odstotkov od 2.394,92 evra, to je 1.436,95 evra)."

"Znesek prispevka za DO za posameznega samozaposlenega bo obračunan na obrazcu za obračun prispevkov za socialno varnost (OPSVZ), ki bo viden na eDavkih po 10. avgustu 2025 in na katerem bo navedena tudi višina prispevka za dolgotrajno oskrbo (polje 350)."

"Prispevek za dolgotrajno oskrbo se plačuje na vplačilni račun: SI56 011008883000073, sklic: DŠ-45004, do 20. dne v mesecu, za pretekli mesec."

"V primeru delne samozaposlitve v kulturi in delne redne zaposlitve bo zavezanec za sorazmerni del delovnega časa samozaposlitve v kulturi plačal prispevek za DO. Vrednost prispevka bo 2 odstotka od zneska zavarovalne osnove (ZO), ki se določi sorazmerno glede na število ur vključenosti v zavarovanje iz naslova samozaposlitve. Za sorazmerni del redne zaposlitve pa bo delodajalec od izplačane plače obračunal 1 odstotek prispevka za DO v breme delojemalca ter 1 odstotek prispevka za DO v breme delodajalca."

bralec

Kaj bo z neplačniki?

Kaj se bo zgodilo, če samozaposleni v kulturi prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bo plačeval?

"Davčnim zavezancem je v vsakem trenutku na voljo vpogled v stanje davčnega dolga v eDavkih na vpogledu eKarticaO. Ne glede na navedeno je zavezancem pred začetkom davčne izvršbe poslan opomin, s katerim se jih seznani o stanju neplačanih zapadlih obveznosti. Zavezanec je v opominu pozvan na takojšnje plačilo zapadlih obveznosti, kar pomeni, da v primeru takojšnjega plačila davčni organ ne začne postopka davčne izvršbe, zavezanec pa se izogne dodatnim stroškom, ki nastanejo v primeru, če je dolg izterjan v postopku davčne izvršbe. Zoper zavezanca, ki po izdanem opominu zapadlih obveznosti ne plača, se z izdajo sklepa o davčni izvršbi začne postopek davčne izvršbe," so pojasnili na Finančni upravi RS.