Velike spremembe za medije, nacionalka bi dobila generalnega direktorja
Ministrstvo za kulturo pripravlja velike spremembe medijske zakonodaje. RTVS bi znova vodil generalni direktor, spremenil pa bi se tudi sistem podpore medijem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ministrstvo za kulturo je v medresorsko usklajevanje poslalo predloga novel zakonov o medijih in Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Predloga, objavljena na portalu e-demokracija, prinašata več pomembnih sprememb: od novega sistema finančnih podpor medijem do temeljite prenove upravljanja javne radiotelevizije.
Med večjimi predlaganimi spremembami je prenova sistema državnih finančnih podpor medijem. V ospredju naj bi bilo financiranje programskih vsebin v javnem interesu, še posebej kulturnih in umetniških vsebin.
Hkrati bi odpravili zakonsko določeno obvezno višino sredstev, ki jih mora država nameniti za ta namen. Koliko denarja bo na voljo za posamezne oblike podpore, bi bilo tako v prihodnje bolj odvisno od potreb medijskega trga in javnofinančnih zmožnosti države.
Brez financiranja nevladnih organizacij na področju medijev
Predlog predvideva tudi ukinitev možnosti financiranja nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev.
Prav tako država po sedanjem predlogu ne bi več posebej financirala razvoja novih programskih vsebin, novih oblik in orodij za novinarsko delo ter projektov, namenjenih doseganju novih občinstev.
Sredstva naj bi namesto tega bolj neposredno usmerjali v izvajanje medijske dejavnosti ter ustvarjanje in razširjanje vsebin v javnem interesu.
Možnost podpore digitalnemu prehodu tiskanih in digitalnih medijev bi medtem ostala, vendar financiranje ne bi bilo več zakonska obveznost. O njem bi se odločalo glede na razmere na medijskem trgu in finančne zmožnosti države.
Iz podpor bi izločili medije v programskih mrežah
Do finančnih podpor po predlogu ne bi bili več upravičeni mediji, povezani v programske mreže.
Na ministrstvu to utemeljujejo s tem, da so proračunska sredstva za medije namenjena predvsem spodbujanju medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin.
Spremembe se obetajo tudi pri nadzoru koncentracije lastništva na medijskem trgu. Pristojnost za ocenjevanje koncentracij bi prenesli na nacionalnega medijskega regulatorja, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).
Spremenili bi tudi določbe o razkrivanju dejanskega lastništva medijev. Po novem bi bilo mogoče kot dejanskega lastnika navesti samo fizično osebo.
Iz zakona bi črtali tudi določbe, ki se nanašajo na vplivneže, ter prekrškovne sankcije za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih.
RTVS bi znova dobila generalnega direktorja
Velike spremembe predvideva tudi novela zakona o RTV Slovenija. Ta posega predvsem v sistem vodenja, upravljanja in nadzora javnega zavoda.
Sedanji svet RTVS bi preoblikovali nazaj v programski svet, kakršnega je RTV Slovenija poznala že pred zadnjo spremembo sistema upravljanja. Sedanji finančni odbor bi nadomestil nadzorni svet.
Ena najpomembnejših sprememb pa je odprava sedanje štiričlanske uprave.
To bi nadomestil generalni direktor, ki bi postal enotni poslovodni organ RTV Slovenija.
"Štiričlanska uprava se nadomešča z generalnim direktorjem kot enotnim poslovodnim organom, kar zagotavlja jasnejšo odgovornost za poslovanje in razvoj javnega zavoda," je zapisano v predlogu novele.
Državni organi se umikajo iz imenovanja programskega sveta
Po predlogu bi se državni organi v celoti umaknili iz postopkov imenovanja članov programskega sveta.
Pri sestavi nadzornega sveta pa naj bi bil večji poudarek na strokovnih kompetencah. Člani naj bi imeli znanje in izkušnje predvsem s področij medijev, prava, javnih financ, gospodarstva, računovodstva in korporativnega upravljanja.
Če bo novela sprejeta v predlagani obliki, bodo spremembe posegle tudi v mandate sedanjega vodstva in organov RTVS.
Prehodne določbe namreč določajo, da bi z dnem uveljavitve zakona prenehali mandati članov sveta RTVS in finančnega odbora ter predsednika in članov sedanje uprave.
To pomeni, da bi bilo treba po začetku veljavnosti nove ureditve vzpostaviti nove organe upravljanja in imenovati novo vodstvo javnega zavoda.
Spreminja se tudi financiranje nekaterih programov
Novela posega še v financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije RTV Slovenija.
Država bi še naprej morala financirati te dejavnosti kot del javne službe, vendar višina sredstev ne bi bila več zakonsko vezana na vnaprej določene odstotke RTV-prispevka.
Sam RTV-prispevek predlog novele še vedno ohranja. Predloga obeh novel sta trenutno v medresorskem usklajevanju, zato njuna sedanja vsebina še ni dokončna. Preden bi spremembe lahko začele veljati, mora zakonodajni postopek opraviti še nadaljnje korake.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
