Zagreb skoraj brez javnega prevoza in polno smeti; zdaj udarilo še sodišče
Zagreb je drugi dan skoraj brez javnega prevoza in z omejenim odvozom odpadkov. Sodišče je zavrnilo takojšnjo prepoved stavke komunalnih delavcev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zagreb tudi drugi dan stavke ostaja skoraj brez javnega prevoza, na ulicah pa se ponekod že kopiči neodpeljano smetje. Spor med mestnimi podjetji in sindikati se je medtem preselil še na sodišče, kjer je mestna stran doživela prvi neuspeh.
Županijsko sodišče v Zagrebu je namreč zavrnilo zahtevo Zagrebaškega holdinga, da bi stavko komunalnih delavcev do končne sodne odločitve začasno prepovedalo. To pomeni, da lahko komunalni delavci za zdaj nadaljujejo stavko. Pomembno pa je, da sodišče s tem še ni odločilo, ali je stavka zakonita. Sodbo o tem bo razglasilo v sredo ob 10.30.
Holding je zahteval začasno prepoved z argumentom, da stavka povzroča oziroma bi lahko povzročila nepopravljivo škodo ter ogrozila zdravje prebivalcev, promet in dostop do kritične infrastrukture.
Sodišča ti argumenti za takojšnjo prepoved niso prepričali, saj po poročanju hrvaških medijev Holding ni dovolj konkretno pojasnil, kakšna škoda naj bi zaradi nadaljevanja stavke dejansko nastala.
Ključno vprašanje je, kaj je ostalo od stare kolektivne pogodbe
V ozadju sodnega spora je precej zanimivo pravno vprašanje. Stara kolektivna pogodba je že potekla, vendar so se delodajalec in sindikati dogovorili, da se določene pravice iz nje uporabljajo še naprej do sklenitve nove.
Holding trdi, da s tem ostaja v veljavi tudi določilo o tako imenovanem socialnem miru, po katerem naj bi se sindikati vzdržali stavke. Če velja celotna pogodba, po njihovem mnenju velja tudi prepoved stavke v času njenega izvajanja.
Sindikati temu nasprotujejo. Po njihovem se po izteku pogodbe še naprej uporabljajo predvsem določila, ki urejajo pravice delavcev, denimo plače, dodatke in delovni čas, ne pa tudi obveznost sindikatov, da ne stavkajo. Opozarjajo, da bi drugačna razlaga delodajalcu omogočila, da bi praktično za nedoločen čas preprečeval stavko.
Drugo sporno vprašanje so nujne službe, ki morajo delovati tudi med stavko. Holding trdi, da stavka ne bi smela začeti, dokler ni določeno, katere storitve morajo biti zagotovljene.
Sindikati odgovarjajo, da hrvaška delovna zakonodaja takšnega pogoja za začetek stavke ne določa in da je delodajalec postopek določanja nujnih služb začel prepozno.
V Čistoći je bilo v torek po podatkih, ki jih navaja Index, na delu nekaj več kot sedem odstotkov zaposlenih. Na teren je odšlo 20 smetarskih vozil, večina namenjenih odvozu odpadkov iz bolnišnic, šol, vrtcev in drugih javnih ustanov.
Ločeno odločajo še o tramvajih in avtobusih
Še pomembnejši za večino Zagrebčanov je drugi sodni postopek. Ob 13. uri se je začelo ločeno ročišče glede stavke delavcev Zagrebškega električnega tramvaja, ZET-a. Tudi ZET od sodišča zahteva, naj stavko razglasi za nezakonito in jo do končne odločitve začasno prepove.
Argumenti so podobni. ZET trdi, da je v stari kolektivni pogodbi izrecno določeno, da do podpisa nove pogodbe ostanejo v veljavi vse njene določbe, med njimi tudi obveznost socialnega miru.
Poleg tega opozarja, da zaradi skoraj popolne ustavitve javnega prevoza nastaja resen poseg v vsakodnevno življenje velikega števila prebivalcev.
Sindikati odgovarjajo, da socialni mir po izteku pogodbe ne more veljati na enak način kot pravice zaposlenih ter da Zakon o delu ne določa, da mora biti pred začetkom stavke že zaključen postopek določitve nujnih prevozov.
Zagreb drugi dan skoraj brez javnega prevoza
Posledice spora so medtem zelo konkretne. Zagrebški javni prevoz je v ponedeljek skoraj povsem obstal, podobna slika pa je tudi v torek. HRT je zjutraj poročal, da sta bila na ulicah le en tramvaj in en avtobus, medtem ko je Čistoća na teren poslala 20 vozil.
Mesto in sindikati ostajajo precej narazen tudi pri denarju. Sindikati po zadnjih javnih navedbah zahtevajo 12-odstotno zvišanje osnovice v Holdingu in 13-odstotno v ZET-u, poleg tega pa še spremembe nekaterih drugih materialnih pravic. Sindikati ZET-a so svoj prvotni zahtevek znižali s 15 na 13 odstotkov.
Holding pa navaja, da je ponudil dodatno 4,5-odstotno zvišanje osnovice od septembra ter novo uskladitev z inflacijo januarja prihodnje leto. Skupaj z januarskim zvišanjem naj bi se osnovica med začetkom leta 2026 in začetkom leta 2027 po njihovem izračunu povečala za približno 14 odstotkov.
Dokler ni dogovora ali sodne prepovedi, se stavka nadaljuje. Prva pomembna sodna odločitev je šla v korist njenega nadaljevanja, odgovor na bistveno vprašanje, ali je stavka komunalnih delavcev sploh zakonita, pa bo znan v sredo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
