Jure Klobčar

Pust je čas norčij, ko se našemimo v različne kostume in maske. Po začasnih podatkih smo lani v Slovenijo uvozili 12,2 milijona evrov prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo. Izvozili pa smo jih za nekaj več kot tretjino te vrednosti (4,2 milijona evrov). Glavna trgovinska partnerica za tovrstne izdelke je bila Italija z 29 % celotnega uvoza in 26 % celotnega izvoza tovrstnih izdelkov.

Andrej Petelinšek

Pustni čas, predvsem pa največji pustni karneval pri nas – kurentovanje –, ne more miniti brez kurentov, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad. Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh je bilo v starosti med 15 in 34 let po podatkih Sursa lani 210.122; to je bilo 23 % vseh moških, starih 15 let ali več.

• Debeli četrtek: preverite, katere jedi danes ne smejo manjkati na mizi 

V teh dneh praktično ne moremo uiti krofom in drugim pustim dobrotam. Pustu pa sledi post.

Marko Vavpotič

Pepelnična sreda, ki sledi pustnemu torku, velja za začetek 40-dnevnega posta. V tem obdobju se nekateri omejujejo pri uživanju hrane, zlasti mesa. Za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso je slovensko gospodinjstvo leta 2022 porabilo v povprečju 681,58 evrov. Cene mesa so bile sicer januarja letos v povprečju za 1,7 % višje kot leto prej. Stopnja samooskrbe z mesom v Sloveniji je relativno visoka, predlani je bila 83-odstotna.

Na Sursu so pobrskali še za priimki, ki so tako ali drugače povezani s pustom. Na začetku lanskega leta se je 345 prebivalcev pisalo Pust, 310 Kurent, 35 Krof in 9 Šema.