© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Varnost v prometu
Čas branja 3 min.

Črn preobrat na cestah: Umrlo skoraj 30 ljudi več kot leto prej


Tadeja Lepoša
12. 2. 2026, 10.43
Posodobljeno
12:17
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Slovenske ceste lani bolj smrtonosne kot leto prej, najhuje julija, ko je v eni nesreči umrlo pet ljudi.

obvoznica promet.JPG
Borut Živulović / BOBO
Ministrica napoveduje nespremenjene cene letnih e-vinjet.

Slovenske ceste so bile leta 2025 znova bolj smrtonosne kot leto prej. Po neuradnih podatkih, ki se še usklajujejo, je v prometnih nesrečah umrlo 93 ljudi, kar je občutno več kot leta 2024, ko je življenje izgubilo 68 oseb. Kot sta na novinarski konferenci poudarila vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol in vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun, je poslabšanje presenetilo.

"Za vsako številko stoji oseba, družina, zgodba. Tudi letošnje leto smo začeli slabo, a upamo, da bomo s skupnimi prizadevanji trend obrnili," je dejala Jevšnik Kafol. Ob tem je poudarila, da so o tveganjih v prometu ves čas opozarjali, a ostaja ključno, da so vsi udeleženci osredotočeni, zbrani in dosledni pri spoštovanju pravil.

1770888134-dsc8149-1770888024915.jpg
S.R./MPA
Vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol in vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun.

Julij najbolj črn mesec

Izrazit porast smrtnih žrtev so zaznali julija, ko je umrlo kar 25 ljudi. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta, v kateri je na avtocesti umrlo pet oseb. Med žrtvami so izstopali tudi vozniki enoslednih vozil, predvsem motoristi.

Kljub višjemu številu umrlih pa je bilo po navedbah policije manj prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami, kar kaže na specifično naravo najhujših nesreč.

promet onesnazen zrak
Žiga Živulović jr. / BOBO
Največ nesreč se zgodi v naseljih.

Hitrost, alkohol in nepripetost

Glavni vzroki najhujših prometnih nesreč ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, alkohol in droge ter motilci pozornosti. Posebej izstopa hitrost – zaradi neprilagojene hitrosti je v letu 2025 umrlo 40 ljudi, kar je bistveno več kot leto prej (30). Statistika potrjuje, da hitrost ostaja najpogostejši dejavnik pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

Alkoholizirani in vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev. Med možnimi dodatnimi dejavniki so izpostavili tudi vročinske valove, utrujenost in neosredotočenost.

Največ žrtev med vozniki osebnih avtomobilov in motoristi

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je za 2,9 odstotka več kot leto prej. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za 6 odstotkov, število lažje poškodovanih pa se je zmanjšalo, kar kaže, da so bile posledice nesreč bistveno hujše.

Skupaj je umrlo 30 voznikov enoslednih motornih vozil (26 motoristov, 3 vozniki mopeda in 1 voznik mopeda do 25 km/h), v letu 2024 pa 13. Vzroki teh nesreč so bili najpogosteje neprilagojena hitrost, pogosto pa tudi neupoštevanje pravil o prednosti s strani drugih udeležencev, zlasti voznikov osebnih avtomobilov. Velik delež nesreč so povzročili motoristi sami. Med smrtnimi žrtvami so tako mladi začetniki kot tudi motoristi srednjih in starejših let, ki kljub izkušnjam ostajajo ranljivi.

kombi, prevoz, ceste, gneča, promet
Robert Balen
Največ nesreč se zgodi za vikend.

Med potniki v osebnih avtomobilih je umrlo 16 ljudi, od tega pet nepripetih.

Med statističnimi regijami z umrlimi udeleženci v letu 2025 izrazito izstopa savinjska regija, kjer je umrlo kar 23 ljudi, kar pomeni drastično poslabšanje v primerjavi z letom 2024. Stanje se je izrazito poslabšalo tudi v posavski statistični regiji. Najboljše rezultate beležita pomurska in podravska regija, kjer je število umrlih na 10.000 prebivalcev najnižje.

Preberite še

Novi izzivi: e-kolesa in e-skiroji

Policija opozarja tudi na naraščajoče izzive na področju tako imenovane mikromobilnosti – e-koles in e-skirojev. Tudi med vozniki teh enoslednih vozil so lani zaznali izrazito slabo stanje.

Kapun je ob tem spomnil na dolgoročni napredek: "Leta 1994 smo govorili o 505 mrtvih na slovenskih cestah. Danes govorimo o 93. To je velik napredek, a 93 je še vedno 93 preveč."

cam1 -
Drsi
Prometna nesreča

Brez počitka na področju preventive

Sogovornika sta bila enotna, da je za izboljšanje stanja ključna preventiva in stalno opozarjanje na tveganja. "Na tem področju ni počitka. Delati moramo neprestano," je poudaril Kapun.

Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, leto 2025 opozarja, da so meje med varno vožnjo in tragedijo lahko zelo tanke – še posebej, ko se jim pridružijo hitrost, alkohol, nepripetost in trenutek nepozornosti.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.