dreamstime

Gre za priložnost, ki je pogosto premalo poznana – številni odrasli namreč ne vedo, da lahko do novih znanj pridejo brezplačno ali z minimalnim finančnim vložkom, zato mnogi programi ostajajo neizkoriščeni.

Izobraževanje odraslih – zakaj je pomembno

Svet dela se spreminja s svetlobno hitrostjo. Poklici, ki so še pred desetletjem veljali za stabilne in trajne, danes izginjajo, medtem ko se pojavljajo povsem nova delovna mesta, ki zahtevajo znanja, o katerih v šolskih klopeh nekoč ni bilo govora. Digitalizacija, avtomatizacija, zeleni prehodi, globalizacija in staranje prebivalstva – vse to prinaša izzive, a hkrati odpira nove priložnosti.

Za odrasle, ki se znajdejo pred izgubo zaposlitve, so brez formalne izobrazbe ali pa želijo napredovati v karieri, je dodatno izobraževanje pogosto ključni dejavnik pri iskanju novih poti. Vendar pa učenje v odraslosti ni omejeno zgolj na službene potrebe. Vse več ljudi se odloča za tečaje jezikov, pridobivanje računalniških spretnosti, delavnice finančne pismenosti ali celo programe osebnostne rasti. Takšne oblike učenja ne izboljšujejo zgolj zaposlitvenih možnosti, ampak tudi kakovost vsakdanjega življenja, krepijo samozavest in povečujejo družbeno vključenost. Znanje torej postaja oblika osebne moči – ne le v kariernem smislu, temveč tudi kot orodje za bolj polno in aktivno življenje v skupnosti.

Kdo ponuja brezplačne programe

Pomembno vlogo pri izobraževanju odraslih imajo ljudske univerze, ki delujejo skoraj v vseh slovenskih regijah – med najbolj prepoznavnimi so Ljudska univerza Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Ajdovščina in Ptuj. Njihova primarna naloga je prav izobraževanje odraslih, zato ponujajo širok nabor programov: od tečajev tujih jezikov in računalniških usposabljanj do osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za odrasle ter številnih delavnic, namenjenih osebnostnemu razvoju ali aktivnemu staranju. Velik del teh programov financirata država in Evropski socialni sklad, zato so mnogi brezplačni ali močno subvencionirani.

Pomembno mesto imajo tudi srednje šole in višje strokovne šole, kjer odrasli lahko pridobijo formalno izobrazbo, od poklicnih do maturitetnih programov. Dokončanje osnovne šole za odrasle je brezplačno, prav tako je brezplačen prvi vpis v srednjo šolo za odrasle, pri višjih strokovnih šolah pa država pogosto subvencionira del stroškov. To omogoča posameznikom, da pridobijo spričevalo, novo poklicno kvalifikacijo ali celo maturo, kar bistveno poveča njihove zaposlitvene možnosti.

Med aktualnimi brezplačnimi programi, ki jih ponujajo ljudske univerze in drugi izvajalci, so na primer osnovni in nadaljevalni tečaji računalništva, delavnice finančne pismenosti, učenje angleščine, nemščine in italijanščine, pa tudi programi za pridobivanje digitalnih kompetenc, ki jih zahteva sodobni trg dela. Na voljo so tudi programi UŽU – Usposabljanje za življenjsko uspešnost, namenjeni odraslim z nižjo izobrazbo, ter številne delavnice na področju osebnostne rasti, zdravja in aktivnega staranja.

Freepik

Pomemben partner pri izobraževanju odraslih je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (JŠRIPS), ki poleg štipendij in drugih finančnih spodbud izvaja tudi posebne programe, kot je Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM-O). Ta je namenjen mladim brez izobrazbe in zaposlitve ter jim omogoča pridobivanje znanja, delovnih navad in osebne podpore pri vključevanju na trg dela. Ključno koordinacijsko in strokovno vlogo ima Andragoški center Slovenije, ki ne izvaja tečajev neposredno, ampak skrbi za razvoj in povezovanje nacionalnih programov, izvaja raziskave, pripravlja usposabljanja za strokovnjake in vodi projekte, kot je Teden vseživljenjskega učenja. Za brezposelne pa je najpomembnejši naslov Zavod RS za zaposlovanje, ki v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja omogoča vključevanje v številne brezplačne programe. Zavod pogosto krije tudi stroške prevoza, gradiv ali prehrane med izobraževanjem, s čimer dodatno spodbuja udeležbo tistih, ki so v iskanju novih priložnosti.

Kako do subvencioniranih programov

Prvi korak za vse, ki razmišljajo o dodatnem izobraževanju, je obisk najbližje ljudske univerze ali pregled njihove spletne ponudbe. Ljudske univerze so namreč tiste, ki na lokalni ravni izvajajo največ brezplačnih in subvencioniranih programov. Veliko tečajev je financiranih s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ali Evropskega socialnega sklada, zato se lahko odrasli udeležijo izobraževanja brez finančne obremenitve. Najbolj priljubljeni so računalniški tečaji za začetnike in nadaljevalce, izobraževanja o finančni pismenosti, kjer se udeleženci učijo upravljanja osebnih financ, ter jezikovni tečaji angleščine, nemščine ali italijanščine.

Za vse, ki želijo dokončati osnovno ali srednjo šolo, je izobraževanje prav tako brezplačno. Programi so zasnovani tako, da se lahko izvajajo ob delu in z upoštevanjem osebnih obveznosti udeležencev. Urniki so prilagodljivi, veliko predmetov se izvaja v popoldanskem času, vse bolj pa se uveljavlja tudi kombinacija klasičnega in spletnega pouka. Prav zaradi teh prilagoditev se v zadnjih letih povečuje zanimanje za srednje strokovno izobraževanje, saj odrasli s pridobljeno izobrazbo izboljšajo svoje možnosti na trgu dela, hkrati pa si odprejo pot do nadaljnjega študija.

Poseben poudarek velja za brezposelne. Njim je ključni partner Zavod RS za zaposlovanje, kjer svetovalci skupaj s posameznikom oblikujejo karierni načrt in ga usmerijo v izobraževanje, ki je zanj najprimernejše. Programi, ki jih brezposelni obiskujejo v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja, so v celoti kriti s strani države. Pogosto to vključuje tudi povračilo stroškov prevoza, učnih gradiv, včasih pa celo prehrane med izobraževanjem. Na ta način je zagotovljeno, da finančne ovire ne predstavljajo razloga, da bi odrasli ostali brez priložnosti za novo znanje in nove začetke.

Pixabay.com

Kako se Slovenija primerja z Evropo

Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2022 v formalno ali neformalno izobraževanje vključilo 43 odstotkov odraslih Slovencev, starih med 18 in 69 let. Od tega jih je 8,3 odstotka obiskovalo formalno izobraževanje, kot je dokončanje osnovne ali srednje šole oziroma študij, največ – kar 38,3 odstotka – pa se jih je udeležilo neformalnih oblik učenja, kot so tečaji, delavnice in seminarji.

Na ravni Evropske unije je bil v istem letu delež odraslih, starih med 25 in 64 let, ki so sodelovali v izobraževanju, približno 47 odstotkov. Slovenija se torej uvršča nekoliko pod evropsko povprečje, a je še vedno nad povprečjem nekaterih držav. V ospredju so skandinavske države, kjer so številke najvišje – na Finskem je bilo v izobraževanje vključenih skoraj 60 odstotkov odraslih, na Švedskem pa več kot 55 odstotkov. Tudi v zahodnoevropskih državah so deleži visoki; na Nizozemskem približno 55 odstotkov, v Franciji okoli polovica odraslih.

Drugačno sliko ponujajo južno- in vzhodnoevropske države, kjer je vključevanje v vseživljenjsko učenje precej nižje. V Romuniji se v programe vključi manj kot 10 odstotkov odraslih, na Hrvaškem okoli četrtina, na Madžarskem pa približno 30 odstotkov. Slovenija se tako uvršča nekje v sredino evropske lestvice – bolje od držav Balkana in vzhodne Evrope, a slabše od severa in zahoda celine.

Znanje je moč

Izobraževanje odraslih je več kot formalna šola – je življenjski proces, ki pomaga posameznikom, da ostanejo aktivni, zaposljivi in zadovoljni. Ker je večina programov brezplačnih ali pa močno subvencioniranih, lahko vsak najde nekaj zase. V času, ko družba in tehnologija nenehno napredujeta, si odrasli z učenjem zagotovijo več kot le diplomo ali spričevalo – zagotovijo si prihodnost.