Dan, ko je po Tržaški cesti odnašalo svinjake, pohištvo, šupe in živali
Zdi se, da so poplave v Sloveniji in drugod po Evropi ob vse bolj skrajnih vremenskih razmerah postale že stalnica, a katastrofe so se dogajale tudi v preteklosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so v nedeljo spomnili, da v Sloveniji v teh dneh mineva sto let od obsežnih poplav, ene od največjih vremenskih katastrof 20. stoletja.
Pisalo se je leto 1926, ko je takratni začetek meteorološke jeseni potekal v znamenju precej toplega in pogosto sončnega vremena. »Marsikje po 8. avgustu ni bilo obilnih padavin, vendar pa ob dobro namočenih juniju in juliju ni bilo večje suše. Do 25. septembra je kazalo, da se bo september uvrstil med vremensko prijetne jesenske mesece,« so pojasnili na Arsu.
Zgodilo se je nasprotno, konec septembra je namreč minil v znamenju obsežnih poplav. Kot so dogajanje opisali na Arsu, se je takrat iznad Severnega morja proti Alpam že pomikala »višinska dolina oziroma odcepljeno jedro hladnega zraka, kar je sprožilo nastanek genovskega ciklona.« Veter v višinah se je nad Slovenijo s severozahodne obračal na zahodno smer.
»To je bil uvod v eno največjih vremenskih katastrof 20. stoletja,« so poudarili in dodali, da je višinska dolina s središčem nad severno Nemčijo oziroma Severnim morjem »za nekaj časa skoraj obmirovala, kar je povzročilo upočasnitev napredovanja hladne fronte, tako da je nad Slovenijo dlje časa dotekal topel in vlažen zrak iznad Sredozemskega morja.«
Ob takratnih septembrskih poplavah so opazovalci na številnih merilnih mestih po Sloveniji izmerili več kot 100 milimetrov padavin v enem dnevu, tudi v vzhodnem delu Slovenije. V Mozirju in Celju je denimo padlo 144 oziroma 104 milimetre padavin, medtem ko na zahodu države celo približno 200 milimetrov. V Tomaju so izmerili 200 milimetrov, v Škofji Loki pa 196 milimetrov.
Odnašalo svinjake, pohištvo, živali
»Kljub predhodni podpovprečni namočenosti tal so dolgotrajni nalivi v zahodni in osrednji Sloveniji povzročili velikansko povodenj, o kateri so obširno poročali takratni časopisi,« so še poudarili pri Arsu in objavili nekaj izsekov. Spodnji je iz takratne izdaje časnika Slovenec:
»Stari Vič je ves pod vodo. Hiše so deloma do streh v vodi. Nova vas je 2 metra v vodi. Z Logom sploh ni mogoče dobiti zveze, tam je že ob 3 popoldne bila voda že do oken.
Tržaška cesta v zgornjem delu je en sam deroč hudournik. Pri cerkvi in župnišču oziroma pred občinskim uradom in Sokolskim domom je voda 1 meter visoka. Kako silna je tam poplava, se razvidi iz tega, da sega črez ograjo ondolnega betonskega mostu! Voda odnaša vse, svinjake, dele pohištva, šupe, živali.«
Takratne obsežne poplave pa niso povzročile le velikega gospodarskega opustošenja, temveč so terjale tudi človeška življenja, je na začetku septembra ob spominu na to katastrofo v prispevku za portal MMC pojasnila Dunja Mušič, arhivska svetovalka iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
