Jure Klobčar

• Golob: upokojencem že letos božičnica, ki se bo vsako leto zviševala

Socialni partnerji so namreč danes vendarle podpisali dogovor o predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Podpis dogovora je plod dolgotrajnih pogajanja z vlado ter predstavniki delodajalcev in gospodarstva.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da so bila pogajanja izjemno zahtevna in težka, temeljila so tudi na strokovnih podlagah. "In verjamem, da se bo tudi v času javne razprave pokazalo, kako zahtevno je to področje. Če smo skušali socialni partnerji iskati nek spodnji sprejemljiv minimum z vseh strani in za vse skupine, bo javna razprava seveda razgrnila posamezne interese, probleme itd.," je napovedala.

Ob tem je navedla, da bodo po opravljeni javni razpravi socialni partnerji še enkrat preverili prejete predloge in tiste, ki bodo sprejemljivi za vse tri, tudi vključili v predlog zakona.

Po njenih besedah je sicer predlog sprememb bolj namenjen bodočim upokojencem kot pa sedanjim, "vendarle pa se je našel prostor za izboljšanje tudi njihovega položaja, pa da hkrati ne obremenjujemo pretirano bodočih generacij, ker smo se tega lotili pravočasno", je ocenila. Tako je po njenih navedbah prehodno obdobje za zvišanje upokojitvene starosti dovolj dolgo.

V zvezi svobodnih sindikatov pa so "s stisnjenimi zobmi pristali na to, da se ne povečujejo prispevne stopnje za delodajalce", je priznala. Delavci trenutno namreč za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo še enkrat več v pokojninsko blagajno kot delodajalci. "To je zdaj stvar kompromisa, žal pa mi je, da je tudi delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje lahko storili tisto, o čemer govorimo ves čas, torej ne povečali bruto plač, ampak zvišali neto plače," je izpostavila.

Zamujena priložnost

Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam pa je dodal, da je zamujena tudi priložnost, da bi hkrati s tem lahko sistemsko in pravičneje uredili tudi obvezen zdravstveni prispevek.

Kot pomembno je izpostavil, da je bil dogovor dosežen v obdobju relativno dobrih makroekonomskih razmer. "In tudi to nam je omogočilo dogovor, ki na eni strani ne vključuje radikalnih zaostrovanj upokojitvenih pogojev, na drugi strani pa prinaša višjo in bolj pravično odmero pokojnin v prihodnje," je ocenil.

Eden trših orehov je bilo po njegovih besedah vprašanje usklajevanja pokojnin. Kot je napovedal, bodo socialni partnerji redno spremljali, kaj ta spremenjeni mehanizem usklajevanja pokojnin pomeni za same pokojnine. Izpostavil je tudi, da se ohranja možnost izrednega usklajevanja pokojnin.

"Absolutno pozitiven doprinos reforme pa je postopen dvig odmernega odstotka na 70 odstotkov," je dejal.

"Rešitve, ki so pred nami, niso idealne, verjamem pa, da so v danih razmerah najboljši možni kompromis, za katerega pričakujemo, da bo ob dostojnejših pokojninah tudi zagotavljal še naprej, da bo pokojninska blagajna vzdržna," je dodal.