Nemalo klicev in elektronske pošte smo prejeli na uredništvo, ko so se lastniki hiše na Rozmanovi ulici 1 odločili zapreti podhod, ki je bil desetletja v javni uporabi. Kot pravijo, nihče z njimi nikoli ni urejal lastniških ali služnostnih pravic, vzdrževali so ga na lastne stroške in ga imajo vso pravico tudi zapreti. Pa je res tako?

»Zgrožen sem nad dogajanjem v našem mestu. Znamenite arkade so z ene strani kar zaprli, prehod ni več mogoč. Če prideš iz središča mesta, moraš na drugo stran ceste na preozek pločnik. Z druge strani je še slabše, saj ob vstopu v podhod sploh ne veš, da je zaprt. Kdo jim je to dovolil?« je bilo navedeno v enem od pisem.

MUŠIČEVE ARKADE

A znamenite arkade, kot je pojasnil Tomaž Golob z novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, le niso tako znamenite, kot si mislimo: »Hišo na naslovu Rozmanova 1, v nasprotju s hišami na Glavnem trgu, tipološko in stavbnozgodovinsko ne uvrščamo med hiše, ki so bile od 16. stol. po zgledu meščanskih hiš iz severne Italije in avstrijske Tirolske členjene z uličnimi arkadnimi hodniki. Hiša na Rozmanovi 1, podobno kot nekdanja Ribja, v kateri je danes Hostel Situla, je bila z arkadami členjena šele ob prenovi Glavnega trga in Rozmanove v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja po načrtih Marjana Mušiča.«

Golob sicer priznava, da nad zaprtjem podhoda na zavodu niso navdušeni, žal mu je tudi, da lokalna skupnost v vseh desetletjih, podhod v hišah na Rozmanovi od 1 do 3 je bil zgrajen v letih od 1969 do 1970, ni uredila odkupa ali služnosti. Je pa dodal, da »Mušičeve arkade na Rozmanovi ulici 1 ne bodo v nobenem primeru prizadete, s pomikom steklene stene dobrih 10 cm od arkadnih stebrov v notranjščino se bo namreč v celoti ohranila tudi njihova plastičnost.« Dela v podhodu naj bi se po naših podatkih zaključila jutri oz. v kratkem.

Za pojasnila smo se obrnili tako na lastnike kot na MO Novo mesto. Hiše, skozi katere poteka podhod, so v lasti družin Kmet, Goleš in Zaletelj. »Tu je živel moj ded in oče, potem smo to podedovali mi,« pripoved začne Miroslava Kmet. Dve hišni številki višje, na drugi strani podhoda, ki za zdaj ostaja odprt, je rojstna hiša Tatjane Zaletelj. Obe pripovedujeta enako: podhod je bil zgrajen zaradi varnosti pešcev, ko je po trgu potekal dvosmerni promet, kasneje le enosmerni, sicer pa bo tudi z načrtovano novo prometno ureditvijo tu izključno pešcona.

VZDRŽEVALI SAMI

»Tak, kot je bil, tudi ni bil v ponos mestu, saj je manjkala razsvetljava, tla so bila neprimerna, da ne govorim, da smo ga ves čas sami čistili in vzdrževali, kolikor smo mogli. Tam so nekateri »scali in srali«, če se lahko tako izrazim, med cvičkarijami je bilo vse pobruhano, grozljivo,« razmere opisuje Kmetova, ki se je na željo trenutnega najemnika gostinskega lokala odločila svoj del podhoda zapreti, za kar ima po njenih besedah vsa soglasja. Kmetova še poudarja, da je bila hiša v celoti, torej tudi podhod, vrnjena v postopku denacionalizacije. »Spodnji prostori so bili dvakrat nacionalizirani in so imeli takrat proste roke, da so počeli, kar so želeli. Očeta so poklicali na občino in naročili, da podpiše soglasje, sicer bi ga poslali, raje ne povem kam. In pod prisilo so to lastniki podpisali,« še pristavi.

Težave imajo tudi Zaleteljevi, ki še ne vedo, ali bodo zaprli svoj del podhoda, prav tako o tem (še) ne razmišlja Aleš Goleš, ki ima v sredini v očetovi hiši trgovino za živali. »V naši hiši je pod podhodom klet. Od gradnje podhoda dalje nastaja škoda: nikoli ni bila narejena hidroizolacija niti ustrezno odvodnjavanje in zato je klet ves čas vlažna. Sami smo hišo prenavljali večkrat, lani je bila narejena tudi nova fasada. Podhod je bil ves čas prepuščen urejanju lastnikov hiš. Mi smo ga že nekajkrat belili, lani zamenjali vse omete. Po obnovi fasade nam je vendarle prisluhnila tudi občina in naredila manjšo klančino oz. prag na začetku, a ob nalivih voda še vedno teče v podhod in pronica v klet, kjer bo potrebna sanacija sten in stropa,« dodaja Tatjana Zaletelj.

Kmetova navrže, da so govorili z vsemi dosedanjimi župani, pa nihče ni imel interesa, da bi zadeve dokončno tudi pravno uredil. Na občini pravijo drugače: »MO Novo mesto je leta 1969 od takratnega lastnika s predmetno pogodbo pridobila lastninsko pravico na tem delu podhoda, prav tako pa ima na podhodu že več desetletij tudi posest, kar je razvidno iz listinske dokumentacije, s katero razpolagamo. Z lastnikoma stavbe ob podhodu pri Arkade baru prav tako že več let skušamo pogodbeno uskladiti tudi zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, žal neuspešno. V kolikor dogovora ne bomo dosegli, bo treba zadevo reševati na pristojnem sodišču.«

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista z dne, 7. december 2017.