L. M., arhiv DL

##IMAGE-3394516##

Slovenska Cerkev zahvalno nedeljo vsako leto obhaja na nedeljo po prazniku vseh svetih. Pri današnjih mašah se bodo verniki, duhovniki in škofje zahvalili drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Slovenski škofje ordinariji pa bodo ob tem na svoje vernike naslovili posebna zahvalna pisma, ker s svojimi darovi podpirajo življenje Cerkve.

Kot je na svoji strani zapisala Slovenska škofovska konferenca, so praznik zahvale poznala že starodavna ljudstva. Ta so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oz. z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti pa je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen.

"Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, na primer za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero," pojasnjujejo v škofovski konferenci. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost, še izpostavljajo.

Ob tem dodajajo, da je daritev maše najvišja oblika zahvale za kristjane, saj se s tem Bogu zahvaljujejo za vse, kar nam je podarjeno. "Maša je obenem prošnja in zahvala, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom," še poudarjajo.