Profimedia

Pljučni rak je v Sloveniji najbolj smrtonosen rak. Vsako leto zaradi njega umre približno 1.200 ljudi, kar predstavlja okoli 20 odstotkov vseh smrti zaradi raka. Petletno preživetje je trenutno le okoli 25 odstotkov, a pri bolnikih, odkritih v zgodnjem stadiju, se poveča na več kot 60 odstotka. Zgodnje odkrivanje je torej ključno.

Program Luka bi lahko zmanjšal umrljivost do 25 odstotkov

Slovenija načrtuje prvi organizirani presejalni program za pljučni rak, program Luka, ki bi lahko močno povečal možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni in rešil številna življenja.

Na Onkološkem inštitutu navajajo, da so mednarodne raziskave presejanja pljučnega raka z LDCT pokazale, da sistematično presejanje oseb z visokim tveganjem lahko zmanjša umrljivost zaradi pljučnega raka za 20–25 odstotkov. To so najpogosteje dolgoletni kadilci, stari 50–74 let.

Na podlagi teh podatkov bi lahko s presejanjem v Sloveniji pričakovali podobne rezultate pri skupini, ki se bo na presejanje odzvala, obenem pa bi s zdajšnjih približno 20 odstotkov na približno 60 odstotkov povečali delež oseb z boleznijo, odkrito v zgodnjem stadiju. Kot navajajo na inštitutu, bodo rezultati odvisni od kakovosti programa, udeležbe ciljnih oseb in integracije ukrepov za opuščanje kajenja, ki je vzrok za več kot 80 odstotkov primerov pljučnega raka.

Presejalni programi

Slovenija korak pred Evropo: Programi, ki vas lahko rešijo pred smrtjo

Kako bo potekal program?

Kot trdijo na onkološkem inštitutu, je program presejanja za pljučnega raka konceptualno drugačen od obstoječih programov ZORA, DORA in SVIT: njegova ciljna populacija niso vsi prebivalci v določenem starostnem obdobju, temveč osebe z visokim tveganjem za nastanek pljučnega raka. 

Program bo temeljil na računalniški tomografiji z nizkimi odmerki sevanja (LDCT), ki je v mednarodnih študijah dokazala pomembno zmanjšanje umrljivosti.

Ciljna populacija so predvsem dolgoletni kadilci, stari 50–74 let, ki so kadili približno dvajset let in približno dvajset cigaret dnevno. Največ koristi bodo imeli aktivni kadilci in tisti, ki so prenehali kaditi pred manj kot 10–15 leti.

Načini, s katerimi bodo določili ciljno skupino

V okviru pilotne raziskave bo ključnega pomena, kako identificirati in povabiti ciljno skupino. Možnosti vključujejo: pošiljanje vabil po pošti in sodelovanje ambulant družinskih zdravnikov, predvsem v referenčnih ambulantah, kjer lahko prepoznajo "težke kadilce".

Na onkološkem inštitutu menijo, da je za širši kontekst priprav na nov presejalni program potreben razmislek, na kakšen način vključiti družinske zdravnike v identifikacijo kadilcev in usmerjanje v presejanje, da jih v trenutni situaciji ne bi dodatno obremenili. V okviru strokovnih skupin naj bi že potekali pogovori z najpomembnejšimi deležniki z različnih področij, kar vključuje tudi primarno raven.

Profimedia

Vse navedeno je skladno s pristopom v priporočilih Sveta EU z dne 9. 12. 2022: nove presejalne programe je treba uvajati postopno in premišljeno, preko implementacijskih raziskav, ki med drugim testirajo različne modele vabljenja in organizacije programa, preden se program uvede na nacionalni ravni, so še navedli.

Razpoložljivi viri in financiranje programa

Projekt je od leta 2023 sofinanciran s strani ministrstva za zdravje, ARIS in ZZZS. Vodijo ga strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana, ki pripravljajo strokovne in organizacijske podlage za morebitno uvedbo presejalnega programa.

Projekt "Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji" ICSIS (SG-REFORM TSI) predstavlja tehnično podporo Evropske unije, pri čemer Slovenija sodeluje z IARC/WHO in Erasmus MC Rotterdam, da se zagotovi sistemska podpora pri oceni izvedljivosti in načrtovanju uvedbe novih presejalnih programov.

V nasprotju s projektom Peter, kjer so sredstva za prvo raziskavo že zagotovljena, za projekt Luka za prvo pilotno raziskavo teh sredstev še ni.

Na ravni strokovnih podlag se že izvaja ocena razpoložljivih virov in stroškovne učinkovitosti programa, da bi preverili, ali so LDCT in nadaljnja diagnostika ter terapija izvedljivi na učinkovit in vzdržen način, brez negativnega vpliva na obravnavo simptomatskih bolnikov.

Kdaj lahko pričakujemo program?

Projekt Luka je trenutno v fazi priprave strokovnih in organizacijskih izhodišč. Prva pilotna raziskava naj bi se začela v naslednjih dveh letih, pri čemer strokovne skupine že pripravljajo klinične poti, smernice, ocene koristi in škodljivosti, analizo kadrovskih, diagnostičnih in terapevtskih kapacitet ter stroškovno učinkovitost programa.

Če bo program Luka uspešno izveden, bo Slovenija med prvimi državami v Evropi, ki bo uvedla organizirano presejanje pljučnega raka. Tak program lahko močno poveča delež zgodaj odkritih primerov, zmanjša umrljivost in reši številna življenja.