Pixabay/Christel Sagniez

Kot je zapisala, je nočni mir zakonsko zaščiten, »a žal motenje s strani živali, konkretno lajež psov ponoči, pogosto ni zajeto v obstoječih določbah. Kot občanka, ki po več neprespanih nočeh zaradi sosedovega psa, ki vse noči laja, poskušam najti rešitev v okviru občinskih služb, sem bila neprijetno presenečena, ko so mi svetovali, naj se dogovorim z lastnikom sama. To ne more biti sistemska rešitev in ni odgovor na te težave,« meni predlagateljica.

Psa bi morali pravilno vzgojiti

Dodaja, da če že toliko pozornosti, s čemer se povsem strinja, namenjamo pravicam in zaščiti živali, bi morali v enaki meri razmišljati o odgovornostih lastnikov, saj vzgoja, skrb in obvladovanje vedenja psa spadajo v to odgovornost.

Anketa

Ali vas moti lajanje sosedovega psa?

Nočni lajež naj bi po njenem mnenju nakazoval tudi fizično ali psihično trpljenje živali, od osamljenosti, stresa, lakote do dolgočasja. »Zato predlagam, da se na državni ali občinski ravni sprejme določba, ki lastniku psa nalaga dolžnost, da ponoči poskrbi, da pes ne moti okolice z laježem, in da bi bilo to mogoče tudi uradno prijaviti ter sankcionirati ob ponavljajočih kršitvah. Tudi sami imamo psa, vendar smo vedno poskrbeli, da ne moti okolice, z vzgojo, prisotnostjo in primerno oskrbo. Vemo, da je to mogoče in da ni normalno, da pes vse noči laja. Ta težava je še očitnejša poleti, ko je ima veliko ljudi tudi ponoči odprta okna, takrat postane vse skupaj neznosno in vpliva na zdravje ter kakovost življenja,« je še zapisala.

Na ta predlog so se odzvali pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Povedali so, da sicer razumejo, da lahko dolgotrajno in ponavljajoče se lajanje psov, zlasti v nočnem času, predstavlja motnjo ter vpliva na kakovost bivanja v okolici.

Pasji lajež ni prekršek

»Lajanje je naravna oblika pasje komunikacije. Psi se z lajanjem odzivajo na okolico, kljub temu morajo lastniki psov poskrbeti, da njihovi ljubljenčki ne povzročajo vznemirjenja ali motenj za sosede,« so zapisali.

Po njihovo je v zakonu o varstvu javnega reda in miru opredeljeno tudi povzročanje hrupa, kjer pa pasji lajež ni naveden kot prekršek. Policija zato v teh primerih ne more ukrepati, razen če gre za druga dejanja, ki bi kršila javni red in mir. Če je lajež pogost in zelo moteč v nočnem času med 22.00 in 6.00, gre lahko za kršenje javnega reda in miru. Nadzor pa je v pristojnosti policije.

Profimedia

Moteče oglašanje živali, ki ni posledica kršitev veljavne veterinarske zakonodaje, pa ni predmet nadzora veterinarske inšpekcije.

Ob neprimernem ravnanju s psi stopi v veljavo zakon o zaščiti živali, ki določa, da morajo lastniki zagotoviti ustrezne bivalne pogoje za svoje pse. »Če pes kaže vedenje, ki je moteče, je to lahko pokazatelj težav. Če je lajež posledica zanemarjanja ali neprimernega ravnanja lastnika s psom, lahko prijavo podate inšpekciji uprave za varno hrano.«

Zakonsko je že urejeno

Vseeno menijo, da bi z uvedbo odločbe o motenju nočnega miru s strani hišnih ljubljenčkov urejali nekaj, kar je že zakonsko urejeno. »Kljub temu se strinjamo, da je treba spodbujati odgovorno lastništvo psov ter zagotavljanje ustreznih pogojev, ki zmanjšujejo tovrstne motnje,« so še zapisali.

Ministrstvo za notranje zadeve pa je prav tako navedlo zakon o varstvu javnega reda in miru, ki že ureja javni red ter »določa ravnanja posameznikov, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja. Predmet tega zakona so tako ravnanja posameznikov, ki imajo za posledico ogrožanje drugih oseb ali pa ogrožanje varnosti kot dobrine.« 

Na kršitve z uporabo živali pa se nanaša le 19. člen tega zakona, ki pravi, da prekršek stori posameznik, ki s ščuvanjem ali razkazovanjem živali povzroči občutek strahu ali ogroženost, pri čemer pa se nanaša na delovanje posameznika (ščuvanje, razkazovanje živali), in ne obnašanje živali. »Ker gre pri lajanju psov za odziv na različne okoliščine, jih vedno ni mogoče nadzorovati, zato menimo, da ravnanj živali ni mogoče urejati v tem zakonu,« pa so povedali na ministrstvu za notranje zadeve.

Živali

Kako vemo, da je pes zadovoljen in sproščen?

Pravice enega se končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega

Področje hrupa že tako ali tako ureja več predpisov, tako z vidika urejanja prostora, varstva javnega reda in miru in prepovedanih vplivov ali imisij. Stvarnopravni zakonik pa v 73. členu določa prepoved medsebojnega vznemirjanja. To pomeni, da morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. 

V 75. členu omenjenega zakonika pa piše, da je lastnik nepremičnine dolžan pri uporabi nepremičnine »opuščati dejanja in odpravlja vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo.« Z drugimi besedami, svojo lastnino lahko uporabljamo tako, da ne kratimo pravic na drugih nepremičninah.

Pexels

Pes je čuteče bitje

V primeru pasjega laježa gre za čuteče živo bitje in je treba upoštevati tudi zaščito živali. Če namreč pasji lajež preseže splošni tolerančni prag, gre v skladu s sodno prakso (po sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 898/2010) za prepovedano imisijo, s čimer se otežuje običajna uporaba drugih nepremičnin.

Za zaščito živali skrbi tudi pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki določa tudi naloge skrbnika hišne živali. »Ta med drugim določa, da mora skrbnik storiti vse potrebno, da se zagotovi dobro počutje živali in da preprečuje vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali. Za nadzor nad izvajanjem predpisa je pristojna inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« so še pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Zato menijo, da sta pasji lajež in odgovornost lastnikov psov že urejena v zakonodaji in dodatno urejanje, ki spada v pristojnost ministrstva za notranje zadeve, ni potrebno.